Zaradi visokih temperatur in višjega rosišča, je poleti mogoče virus krotiti tudi z bolj blagimi ukrepi, kljub odprtim mejam, pravijo na Inštitutu Jožef Stefan. Raziskovali so tudi povezavo med zdravstvenim stanjem prebivalcev, razvitostjo, velikostjo države in kulturo ter posledicami, ki jih je pustil novi koronavirus.
Slovenski znanstveniki so s pomočjo umetne inteligence ugotavljali vpliv kar 140 različnih spremenljivk na novi virus. "Dogajanje z virusom je izredno zapleteno, ker nanj vpliva sto stvari," pravi prof. dr. Matjaž Gams in nadaljuje, da je zato težko izluščiti, če na virus res vpliva denimo vreme ali krvna skupina. "Tu je umetna inteligenca izredno močna, bistveno močnejša kot statistika," je dodal Gams.
Znanstvena hipoteza, s katero se ukvarja ekipa profesorja Gamsa, je: ali in kako vreme vpliva na novi koronavirus. "Virus je preveč invaziven, preveč virulenten, tako da poleti obstaja, ampak je bistveno manj močan," pravi Gams. Virus se bo torej poleti ob visokih temperaturah in visoki točki rosišča manj širil. Gams je razložil, da bo virus kljub poletju v primeru, da ukinemo vse ukrepe in odpremo meje, v porastu. "Ampak tudi v primeru, da so meje precej odprte, lahko z blagimi ukrepi verjetno porast krotite," je dodal.

Zato pa bosta verjetno jesen in zima spet velik izziv. Gams pravi, da bo stanje jeseni in pozimi precej odvisno do tega, če bodo na voljo cepiva. "Ampak vreme bo sigurno negativni parameter in bo stvar spet postala nevarna, takrat bo virus pridobil na moči," meni.
Dokaj pomembna je krvna skupina 0
Na drugi strani pa je dr. Mitja Luštrek z ekipo preučeval vplive kulture, turizma, zdravja, razvitosti države na novi koronavirus. "Osredotočili smo se na začetno obdobje širjenja okužbe, zaradi tega, da bi v čim večji meri izločil vpliv protiukrepov, ker domnevamo, da ti so najpomembnejši in bi preglasili ostale dejavnike," pravi Luštrek.
Ugotovili so, da na hitrost širjenja virusa najbolj vpliva zdravstveno stanje prebivalstva. "Za dokaj pomembno se izkaže krvna skupina nič, ki zmanjšuje hitrost širjenja, pa bolezni srca in ožilja, ki pospešujejo. Prav tako tudi kajenje in starost prebivalstva," še pojasnjuje Luštrek.
Izkazalo se je, da so jo v prvem valu bolje odnesle manjše države, ni pa bilo bistvene razlike, če je imela država bolje razvit zdravstveni sistem. Bolj kot to so se izkazale države, kjer so prebivalci bolj vestni. "Slovenija se je po precej teh dejavnikih izkazala za dokaj neugodno, se pravi ogroženo," pravi in dodaja, da je bilo pričakovati kar hitro širjenje. "Mogoče pa smo imeli dobre in pravočasne ukrepe, ki so poskrbeli, da bomo premagali te slabe začetne pogoje," razmišlja.
KOMENTARJI (94)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.