Predstavniki urada so se osebno pogovorili z več kot 100 zaprtimi osebami in prejeli 173 pisnih pobud zaprtih oseb. Med pregledi pa so ugotovili, da je v zavodih veliko odvisnikov od prepovedanih drog in alkohola - ena tretjina zaprtih oseb, veliko pa je tudi pritožb o pomanjkljivi zdravniški oskrbi v zaporih. Zmogljivost ljubljanskega zapora je bila lani presežena za 50 odstotkov, soočajo pa se tudi z zasedenostjo, ki je kar za 60 odstotkov presegla uradne zmogljivosti. Prezasedenost zaporov tako poslabšuje razmere za prestajanje kazni, še bolj pa prostorsko stisko občutijo zaporniki, ki so skoraj ves dan zaprti v priporniških celicah. Osebe, kaznovane za prekršek, so tudi pogosto prve "žrtve" prezasedenosti zaporov. V koprskem zavodu so pripornice uporabljale celo prostore skupaj z obsojenkami in osebami, kaznovanimi za prekršek.
V zvezi s povečanim številom smrti med zaporniki pa je ombudsman v poročilu predlagal neprekinjeno izvajanje nadzora v primeru, če je nasilna oz. razburjena oseba nameščena v sobi, ki je opremljena iz lahko vnetljivih snovi. Prav tako je potrebno na zdravniškem pregledu ob sprejemu v zavod posebno pozornost nameniti psihiatričnemu pregledu ter oceni duševnega zdravja.
Poleg tega bi morali zagotoviti obsojencem, ki niso odvisni od drog in ne želijo priti v stik z njimi, bivanje v oddelkih brez drog. Glede na povečanje števila odvisnikov od prepovedanih drog bi morali tudi zdravljenje odvisnosti začeti takoj po nastopu zaporne kazni. Ministrstvo za zdravje do sedaj še ni določilo zdravstvenih zavodov, v katerih se lahko izvajajo varnostni ukrepi obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu ter obveznega zdravstvenega zdravljenja alkoholikov in narkomanov.
Pomanjkanje zavodskega osebja in preobremenjenost z delom lahko tudi hitro vplivata na obseg zagotavljanja pravic zaprtih oseb. Tako se na podlagi slednjega pogosto omejuje gibanje na prostem na zgolj zakonsko določeni dve uri, manj je športnih in družabnih aktivnosti, slabše pa so tudi možnosti za izobraževanje, delo in usposabljanje zaprtih oseb. Kot predlaga ombudsman v svojem poročilu, bi morala država omogočiti zaposlovanje znotraj že sistemiziranih delovnih mest.
Po navedbah poročila so obiski pripornikov strožji in manj prijazni. Zakon o kazenskem postopku namreč določa, da lahko z dovoljenjem in pod nadzorstvom sodnika obiskujejo pripornika v mejah hišnega reda zavoda bližnji sorodniki, na njegovo zahtevo pa tudi zdravniki in drugi. Posamezni obiski v zaporu se lahko prepovejo, če bi zaradi tega nastala škoda za postopek.
