Slovenski zapori niso več prenatrpani, ugotavlja poročilo Sveta Evrope

Prenatrpanost zaporov ostaja resen problem v več državah, so opozorili v poročilu Sveta Evrope. Od 47 uprav za izvrševanje kazenskih sankcij jih je 13 poročalo tem, da imajo več zapornikov, kot je prostora zanje.

Najbolj so bili v letu 2016 prenaseljeni zapori v Makedoniji in na Madžarskem, kjer so imeli na sto razpoložljivih mest 132 zapornikov. Sledijo Ciper s 127 zaporniki na sto razpoložljivih mest, Belgija s 120, Francija s 117 ter Portugalska, Italija in Srbija s po 109 zaporniki na sto razpoložljivih mest. Prenatrpani so bili tudi zapori v Albaniji, na Češkem, v Romuniji in Turčiji.

V Sloveniji je bilo v 2016 na sto razpoložljivih mest 98,9 zaprtih, kar je sicer več kot je evropsko povprečje, ki znaša 91,6 zaprtih na sto razpoložljivih mest, ampak je pomembno nižje od 105,8 zaprtih v 2015 in 118 zaprtih v 2014 na sto razpoložljivih mest v slovenskih zaporih.

Raziskava kaže, da se je število zaprtih v evropskih zaporih od leta 2015 do 2016 povečalo s 115,7 na 117,1 zapornika na 100.000 prebivalcev. Pred tem je ta delež upadal vse od leta 2012, ko je znašal 125,6 zapornika na 100.000 prebivalcev.

V Sloveniji znaša ta delež 63,4 zaprtih na 100.000 prebivalcev in je bistveno nižji kot znaša evropsko povprečje. Glede na leto 2015, ko je znašal 67,8 zaprtih na 100.000 prebivalcev, se je ta delež v Sloveniji torej v 2016 znižal za 6,6 odstotka.

Države, kjer se je število zaprtih najbolj povečalo, so po podatkih za leto 2016 bile Bolgarija, kjer se je število povečalo za 10,8 odstotka, v Turčiji se je povečalo za 9,5 odstotka, na Češkem za 7,6 odstotka, v Srbiji za 6,6 odstotka in na Danskem za 5,5 odstotka.

Najbolj pa se je število zaprtih zmanjšalo na Islandiji (za 15,9 odstotka), v Severni Irski (za 11,8 odstotka), Litvi (za 11,1 odstotka), Belgiji (za 10,1 odstotka) in Gruziji (za 6,7 odstotka).

Na 1. september 2016 sta bila v zaporih 47 uprav za izvrševanje kazenskih sankcij, ki so bile vključene v raziskavo, skupno 859.102 zapornika, kar je 18.454 več kot na enak dan leta 2015.

V Sloveniji je bilo takrat zaprtih 1308 ljudi, od tega 203 priporniki in dva mladoletna prestopnika. Število zaprtih v Sloveniji se je povečalo s 1132 v letu 2005 na 1399 v letu 2015 in se nato do leta 2016 nekoliko zmanjšalo, na omenjenih 1308 zaprtih.

Slovenija izstopa po visokem deležu samomorov med zaprtimi

Poročilo se med drugim ukvarja tudi z umrljivostjo v zaporih. Podatki za leto 2015 kažejo, da je v zaporih po Evropi v povprečju umrlo 31 oseb na 10.000 zaprtih, kar je več kot v 2014, ko je razmerje znašalo 27 umrlih na 10.000 zaprtih.

Med umrlimi je delež samomorov 15,6-odstoten, v povprečju pa se skoraj tretjina vseh samomorov zgodi v času pripora. Med tistimi, ki storijo samomor, sta v povprečju le dva odstotka žensk.

V slovenskih zaporih so v letu 2015 zabeležili pet smrti, od tega tri samomore. Delež smrtnosti v slovenskih zaporih je 35,7 umrlih na 10.000 zaprtih, kar je nekaj višje od evropskega povprečja, ki je 31 umrlih na 10.000 zaprtih.

Izstopa pa Slovenija pri deležu samomorov, saj je ta najvišji med vsemi v raziskavo vključenimi državami. V letu 2015 je delež znašal 21,4 samomorov na 10.000 zaprtih, kar je bistveno več od evropskega povprečja, ki je 5,1. Države z visokim deležem samomorov na 10.000 zaprtih so še Francija (15,4 samomorov), Švica (14,5), Belgija (12,5) in Nizozemska (12,2).

Povprečno je v Evropi med zaprtimi 5,3 odstotka žensk, v Sloveniji je ta delež višji, osemodstoten, ugotavljajo v poročilu. V zaporih po Evropi je med zaporniki 11,6 odstotka tujcev, po državah pa se ta številka giblje od manj kot en odstotek na Poljskem do 74 odstotkov v Luksemburgu.

Povprečni oskrbni dan na zaprto osebo je v Sloveniji v letu 2015 znašal 62 evrov, kar je več od evropskega povprečja 51 evrov.