Tradicionalni slovenski zajtrk: letos pomembnejši kot kadarkoli prej

Dan slovenske hrane, ki ga obeležujemo danes, je znova priložnost, da podpremo slovenske pridelovalce in predelovalce hrane, da posežemo po lokalno pridelani hrani, podpremo prizadevanja za ohranjanje čistega, zdravega okolja, ohranjanje podeželja ter seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane. Na ta dan se vsako leto otroci v šolah in vrtcih veselijo tradicionalnega slovenskega zajtrka, letošnji je že 10. po vrsti. Zaradi trenutnih razmer ga v šolah in vrtcih v fizični obliki ne bo. Bodo pa otroci pri pouku na daljavo spregovorili o pomenu zajtrka in uživanja lokalnih živil. Seveda je zelo zaželeno, da jim takšen super zajtrk pripravijo starši ali pa jim pri pripravi pomagajo in pozajtrkujejo skupaj. 

Letos izbira lokalnih sestavin pomembnejša kot kadarkoli

Trenutno težko stanje zaradi epidemije covida-19 zelo občutijo slovenski kmetje in drugi proizvajalci živil oziroma prehranski sektor. Zaradi zaprtja gostiln, restavracij, šol, vrtcev, drugih javnih zavodov in prepovedi organiziranja dogodkov se je prodaja kmetijskih pridelkov in drugih živilskih proizvodov zelo upočasnila ali pa celo zaustavila, opozarjajo na Ministrstvu za kmetijstvo.  

Tako pozivajo, da bodimo na današnji dan še posebej pozorni na to, kaj imamo na krožniku: "Spomnimo se, od kod pride hrana, kdo jo pridela in koliko truda vloži v to delo, zakaj je hrana iz bližine (naj)boljša izbira, kdo skrbi za podeželje, kakšno vlogo imajo v celotni prehranski verigi čebele ter drugi opraševalci – seveda z mislijo na potrebno redno zajtrkovanje. Dan slovenske hrane pred nas postavlja še eno priložnost – da se zavemo problema zavržkov hrane oziroma odpadne hrane. Tudi v tej smeri lahko vsak od nas naredi korak v smeri zmanjševanja količine zavržene hrane," predlagajo na ministrstvu.  

Z vsakim grižljajem poskrbimo za zdravje 

V času, ko zdravje prav vsakega prebivalca Slovenije potencialno ogroža novi koronavirus, lahko sami poskrbimo za preventivo in vzdrževanje telesa v dobri in zdravi kondiciji. Najpomembnejša je zdrava prehrana, ta pa gre z roko v roki z izbiro lokalnih  živil. 

Z zdravstvenega vidika se namreč priporoča uživanje sezonske hrane iz lokalnega okolja, saj je takšna hrana običajno bolj dozorela in ima višjo biološko (hranilno) vrednost. Z daljšanjem verige od pridelovalca do potrošnika se drastično zmanjša vsebnost različnih vitaminov, ki so za naše telo izrednega pomena. Možno je torej, da bo hrana, za katero je jasno, da bo podvržena dolgemu transportu in skladiščenju, zaradi nujnih obsežnih agrotehničnih ukrepov pri njeni proizvodnji, manj kakovostna. Pri živilih domačega izvora zaradi bližine pridelave ni treba uporabljati konzervansov, zato so sicer lahko manj obstojna, vendar pa prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu.

Vzpostavitev t. i. 'kratkih verig' med pridelovalcem in potrošnikom, ki je ena od prioritetnih nalog Ministrstva za kmetijstvo in okolje, bo zagotovo pozitivno vplivala na domačo pridelavo živil ter njeno povezovanje, na povečan obseg ponudbe raznolikih in kakovostnih živil lokalnega porekla, posledično pa tudi na znižanje cen in večjo potrošnjo, izpostavljajo na ministrstvu. 

Zakaj je lokalna hrana tako pomembna?

Tradicionalna živila so se v lokalnem okolju razvila iz potreb in danih možnosti, torej podnebja, zemlje in drugih dejavnikov, zato je ravno lokalna hrana najprimernejša za posamezno okolje. Njene ključne prednosti so, da živila najhitreje in po najkrajši poti pridejo do potrošnikov, manj obremenjujejo okolje ter imajo višjo biološko vrednost, saj so pobrana ob svoji optimalni zrelosti.

Kot je povedal minister za kmetijstvo,  žal priljubljeni zajtrk pri otrocih zaradi zdravstvenih razmer letos torej ne bo potekal tako, kot smo ga navajeni. Šole in vrtce pa so prosili za drugačno izvedbo zajtrka. Predlagali so, da pri pouku na daljavo nekaj časa namenijo vsebinam dneva slovenske hrane, predvsem ozaveščanju, od kod pride hrana, kdo jo pridelal, koliko truda je potrebnega za to, zakaj je hrana iz bližine boljša izbira, kakšno vlogo imajo čebele in opraševalci ter nasploh o pomenu rednega zajtrkovanja:  "Želim si, da se zavedamo, da je dan slovenske hrane naša izjemna priložnost, da izrazimo podporo kratkim lokalnim verigam, podporo slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujamo zavedanje o pomenu domače samooskrbe z lokalno pridelano hrano."

Dr. Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je poudaril sledeče: "Želimo si, da se navada, da se dan začne z zajtrkom, znova vrne v naše domove. To je bil cilj tudi že pred desetletjem ob začetku projekta Tradicionalni slovenski zajtrk. Številke se počasi izboljšujejo, saj redno zajtrkuje že polovica slovenskih otrok, se je pa ta navada očitno prijela tudi doma, v družinah, saj zajtrkuje vse več odraslih. Pomembno je poiskati hrano lokalnega izvora, ki je bolj kakovostna, sveža in hranilna. Ravno vrtci in šole so po našem mnenju tisti, ki si zelo prizadevajo za izboljšanje prehranskih navad otrok, tako s promocijo zajtrka kot z vključitvijo kakovostnih lokalnih sestavin v obroke. Za to smo jim zelo hvaležni in jih pri tem podpiramo. Zdaj, ko smo doma, je priložnost, da se ozremo po svojih prehranskih navadah ter poskrbimo za svojo prehrano in prehrano svojih bližnjih."  

Kako se je vse začelo? 

18. novembra 2011 se je projekt Tradicionalni slovenski zajtrk prvič udejanjil z živili na krožniku, in sicer s kruhom, maslom, medom, mlekom in jabolki – vse domačega izvora. V vrtce in osnovne šole je bilo za zajtrk dostavljenih več kot 19.000 kg kruha, 2.600 kg masla, 53.600 litrov mleka, 3.220 kg medu in 32.000 kg jabolk. V projekt je vključenih okoli 268.074 otrok, vzgojiteljev in učiteljev v slovenskih vrtcih in osnovnih šolah (160.242 otrok v osnovnih šolah in 84.692 otrok v vrtcih). Projekt je potekal na 1.535 lokacijah, in sicer na 828 osnovnih šolah in v 707 vrtcih.

V projekt so se z donacijo živil vključila živilsko predelovalna podjetja, kmetijska podjetja in zadruge, fakultete, šolski center in kmetijski inštitut, kmetje in čebelarska društva. Živila so dostavili donatorji sami, kjer pa to ni bilo mogoče, se je projektu pridružil tudi trgovski center, ki je poskrbel za distribucijo živil.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo s pomočjo humanitarne organizacije z zajtrkom tudi letos razveselilo nekaj materinskih domov in drugih skupnosti, med katerimi so tudi brezdomci, deložiranci, zasvojenci in psihiatrični bolniki. Pozabili ne bodo niti na naše osrednje točke, ki skrbijo za zdravstveno stabilnost v državi - bolnišnice. Namenili jim bodo jabolka za zdravstvene delavce in bolnike, ki naj bodo zahvala za trud in srčnost za naporno delo in majhno lajšanje prestajanja bolezni, so poudarili na ministrstvu.