Slovenski vrhovi letos terjali kar 23 smrtnih žrtev

Planinska zveza Slovenije opozarja planince, da je sneg v gorah zdaj zbit in trd, nevarnost zdrsov pa je velika. Vse, ki se v tem času odpravljajo v gore, opozarjajo, naj se za to odločijo le ustrezno opremljeni in usposobljeni.

Po podatkih Gorske reševalne zveze se je v letu 2009 zgodilo 379 nesreč, od tega pri hoji po poteh 162, manj pa na brezpotjih, pri plezanju, turnem smučanju, kolesarstvu, vodnih aktivnostih, kot je soteskanje, in aktivnostih v zraku, kot je padalstvo. 453 ljudi se je ponesrečilo, smrtnih žrtev med planinci pa je bilo 23, je na novinarski konferenci dejal Matjaž Šerkezi iz Planinske zveze Slovenije.

Najbolj nevarni zdrsi

Zaradi nestabilnih vremenskih razmer, ki smo jim priča v teh dneh, je po besedah predsednika zveze Franca Ekarja v gorah trenutno največja nevarnost zdrsov, nevarnost snežnih plazov pa so označili z drugo stopnjo, kar pomeni, da je nevarnost zmerna.

Tudi vzrok včerajšnje smrtne nesreče 59-letnega planinca iz Ljubljane na Grintovcu je bil po njegovih besedah poledenela pot. Planincu je zaradi ledu pod snegom spodrsnilo, okoli 50 metrov je drsel po snegu, nato pa padel čez previs v zasneženo grapo. "To je mesto, na katerem v zimskem času prihaja do zdrsov prav vsako leto," je še opozoril.

Kaj pa oprema?

"Na poti v gore je obvezno treba imeti s seboj cepin in dereze, plazovno žolno, zložljivo lopato in sondo,“ je ob tem ljubitelje gora opozoril Šerkezi.

V nahrbtnik po njegovih besedah sodijo še alu-folija, bivak vreča, osebni komplet prve pomoči, čelna svetilka in rezervne baterije, mobilni telefon s polno baterijo, beležka in grafitni svinčnik, sveča in vžigalice ter hrana z visoko energijsko vrednostjo.

Za pomoč v sili pokličemo na telefonsko številko 112, če pa je signal prešibek, poskušajmo s pošiljanjem kratkih sporočil. V avtomobilu, ki ga parkiramo v dolini, moramo na notranji strani vetrobranskega stekla pustiti načrt poti, na katero se podajamo, in poti, po kateri se bomo vračali, še dodaja.

Na novinarski konferenci so spregovorili tudi o dosedanjih aktivnostih zveze pri ekološki sanaciji planinskih koč. 20 planinskih koč že ima male biološke čistilne naprave, osem koč ima suha stranišča, 41 koč oz. vse koče v visokogorju pa so opremljene s fotovoltaičnimi sistemi, ki so nadomestili dizelske agregate.

Po besedah Franca Ekarja je v zimskem času odprtih 117 planinskih postojank. Od tega jih je 45 stalno odprtih. Ekar je napovedal še, da bo 7. avgusta prihodnje leto slovesno odprtje Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani.