Slovenija

Slovenski vojaki za mir

Priština/Ljubljana/Dunaj, 28. 02. 2008 10.47 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Na Kosovu je 350 slovenskih vojakov, ki bodo šest mesecev delovali v okviru mednarodnih sil Kfor.

Eksplozija je v Kosovski Mitrovici poškodovala dve vozili Združenih narodov.

Na Kosovo so na operacijo kriznega odzivanja Joint Enterprise v sredo prispeli zadnji pripadniki 17. kontingenta Slovenske vojske, ki šteje 350 pripadnic in pripadnikov in bodo naslednjih šest mesecev opravljali delo v okviru mednarodnih sil Kfor. Naloge bodo predvidoma prevzeli 1. marca, so sporočili z ministrstva za obrambo.

17. kontingent Slovenske vojske
17. kontingent Slovenske vojske FOTO: Slovenska vojska

Slovenski kontingent sestavlja helikopterski oddelek, nacionalni podporni element in bojna skupina (BSk) Grof ter pripadnice in pripadniki, ki bodo zamenjali kolege v poveljstvu Kfor v Prištini in v poveljstvu večnacionalnih sil Zahod v Peći.

Največji del kontingenta predstavlja BSk Grof, ki vključuje dve motorizirani četi in poveljniško-logistično četo iz sestave 20. motoriziranega bataljona, madžarsko motorizirano in italijansko pehotno četo ter skupino za civilno-vojaško sodelovanje, oddelek vojaške policije, inženirsko, zdravstveno in izvidniško skupino.

Poleg osebne oborožitve in zaščitne opreme za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo imajo pripadniki SV naslednja sredstva: 17 vozil valuk, osem vozil hummer, 32 terenskih vozil, 16 tovornih vozil in šest specialnih tovornih vozil. Inženirci so opremljeni z bagrom in tovornjakom, medicinska oprema pa obsega komplet Role 1, dve tovorni vozili in valuk. Poleg naštetega so opremljeni s sredstvi za nočno opazovanje in navigacijo ter opremo za vzdrževanje javnega reda in miru.

Naloga BSk Grof bo vzdrževanje varnega in stabilnega okolja ter zagotavljanje pogojev za prenos odgovornosti civilnim oblastem. Pripadniki BSk Grof bodo to nalogo realizirali z izvajanjem kontrol na komunikacijah in kontrolnih točkah, varovanjem objektov posebnega pomena in drugimi taktičnimi postopki iz nabora nalog. Helikopterska enota bo zagotavljala taktični transport enot, medicinsko evakuacijo, prevoz notranjega in zunanjega tovora ter lete za nacionalne potrebe, so še sporočili z Morsa.

Nemčija je prva

Švica je že dvajseta država, ki je priznala neodvisnost Kosova.

Nemčija je kot prva država po razglasitvi neodvisnosti Kosova v sredo v Prištini odprla svoje veleposlaništvo. S postavitvijo napisa in dvigom kosovske zastave poleg nemške je dosedanji nemški urad za zvezo uradno postal nemško veleposlaništvo.

Kmalu po razglasitvi neodvisnosti je Kosovo obiskal nemški obrambni minister Franz Josef Jung.
Kmalu po razglasitvi neodvisnosti je Kosovo obiskal nemški obrambni minister Franz Josef Jung. FOTO: Reuters

Kot poroča tiskovna agencija Tanjug, naj bi bil prvi nemški veleposlanik na Kosovu imenovan v kratkem. Vršilec dolžnosti veleposlanika Karl Vokalek je po poročanju prištinskih medijev ob odprtju veleposlaništva povedal, da so bili diplomatski odnosi med Kosovom in Nemčijo vzpostavljeni 21. februarja z izmenjavo not. Nemčija je sicer Kosovo priznala dan pred tem.

"Pomagali smo in še naprej bomo pomagali Kosovu. Tu bomo ne samo kot država, temveč tudi kot del EU in še naprej bomo opravljali vse dolžnosti, ki smo jih tudi doslej," je po navedbah Tanjuga dejal Vokalek.

Plassnikova podpisala priznanje Kosova

Avstrijska zunanja ministrica Ursula Plassnik je danes na Dunaju podpisala dokumente o priznanju Kosova, potem, ko ji je avstrijski predsednik Heinz Fischer v sredo podelil ustrezno pooblastilo.

Avstrijsko priznanje Kosova bo začelo veljati ob predaji dokumentov pristojnim v Prištini, kar naj bi se domnevno zgodilo prihodnji teden. Avstrijska vlada je odločitev o priznanju neodvisnosti Kosova sprejela minulo sredo, tri dni po tem, ko je Kosovo razglasilo neodvisnost. Srbski veleposlanik Dragan Velikić je na zunanje ministrstvo že vložil protestno noto, v 48 urah pa mora tudi zapustiti državo in se vrniti v Beograd.

Po neuradnih podatkih je Avstrija 21. država in deseta država članica Evropske unije, ki priznava neodvisnost Kosova, 32 držav pa je napovedalo, da naj bi to storilo v prihodnosti. Okoli 20 držav, med njimi Srbija, Rusija in Kitajska, odločno nasprotuje enostranski razglasitvi neodvisnega Kosova.

Ustanovljena mednarodna usmerjevalna skupina

Kosovo
Kosovo FOTO: Reuters

Na Dunaju je danes potekalo ustanovno zasedanje t. i. mednarodne usmerjevalne skupine za Kosovo, ki bo po novem nadzorovala vse mednarodne dejavnosti v tej najmlajši evropski državi. Kot je po zasedanju povedal vodja skupine, sicer visoki predstavnik EU na Kosovu Pieter Feith, skupina združuje "prijatelje neodvisne države Kosovo".

Mednarodno usmerjevalno skupino za Kosovo sestavljajo visoki predstavniki EU, zveze Nato in kontaktne skupine za Kosovo z izjemo Rusije - ta kot odločna zaveznica Srbije in nasprotnica neodvisnega Kosova delo skupine bojkotira - ter vrsta drugih "držav dobre volje". Skupina naj bi predvsem nadzirala, kako oblasti v Prištini uresničujejo načrt posebnega odposlanca ZN za Kosovo Marttija Ahtisaarija o nadzorovani neodvisnosti Kosova.

Proevropska študentska skupina Evropa nima alternative je za danes napovedala shod, med katerim bi tudi zamenjali eno izmed oken na slovenskem veleposlaništvu v Beogradu, ki je bilo razbito med protesti po razglasitvi neodvisnosti Kosova. Srbska policija je shod prepovedala, po daljših pogovorih s policijo in dovoljenjem slovenskega veleposlanika Miroslava Lucija pa so le dovolili, da je predstavnik skupine Simon Simonović skupaj z veleposlanikom zamenjal okno na vhodu v veleposlaništvo.

Policija je prepoved shoda pojasnila s tem, da bi lahko med shodom ovirali javni promet ter ogrožali zdravje, varnost in lastnino ljudi. Simonović pa je policijsko prepoved označil za nevaren indic za razmere v srbski družbi. "Oblasti ne pustijo, da bi se slišalo sporočilo evropske Srbije, medtem ko na drugi strani naše mesto uničujejo skupine razgrajačev," je dejal.

K sodelovanju so bile povabljene vse t. i. države dobre volje. Zasedanja na Dunaju so se tako poleg predstavnikov EU, Nata, ZDA, Velike Britanije, Francije, Nemčije in Italije udeležili še predstavniki Avstrije, Češke, Finske, Švedske, Turčije, Belgije, Danske, Madžarske, Švice in Slovenije, torej skupno 15 držav. Sodelovanje Slovenije v skupini so potrdili tudi na zunanjem ministrstvu.

Ne delitvi Kosova

Feith je sicer danes na Dunaju odločno zavrnil vsakršno delitev Kosova. Dopustil je sicer obstoj "privilegiranih odnosov med srbskimi občinami (na Kosovu) in Beogradom", a hkrati poudaril, da "je treba spoštovati avtoriteto vlade v Prištini". Kot je še poudaril, ne bodo tolerirali vzpostavljanja kakršnihkoli vzporednih struktur na severu Kosova.

Glede položaja, na katerega je bil imenovan danes, je nizozemski diplomat Feith dejal, da bo njegova naloga "zagotoviti, da bodo zaščitene pravice in načini življenja vseh skupnosti, še posebej srbske skupnosti". Kot je dodal, je cilj predvsem zaščita kulturne in verske dediščine ter predstavljanje manjšin v kosovskih institucij.

Trenutna situacija na severu Kosova je sicer po njegovih besedah "težavna in ne takšna, kot bi si želeli", vendar pa so v stiku s Srbijo in ji skušajo pojasniti, da ji ne predstavljajo "nobene nevarnosti". Ob tem je izrazil prepričanje, da bo mednarodna usmerjevalna skupina kmalu začela delovati tudi na severu Kosova.

Koštunica: Skupina je protizakonita

Na ustanovitev mednarodne usmerjevalne skupine za Kosovo pa se je danes že odzval srbski premier Vojislav Koštunica, ki je ustanovitev označil za protizakonito. Ustanovitev poleg tega po njegovih besedah predstavlja grobo kršenje mednarodnega prava, resolucije 1244 VS ZN in srbske ustave. "Ta samovoljna in protizakonita skupina je Pietra Feitha postavila na neobstoječe mesto mednarodnega civilnega predstavnika," je sporočil premier.

Koštunica je ob tem tudi izrecno zahteval, da "generalni sekretar ZN Ban Ki Moon pojasni, kdo, kdaj in na osnovi katerega pravnega akta je izdal sklep, da se na Kosovu oblikuje samooklicana Mednarodna usmerjevalna skupina in da se določi mednarodnega civilnega predstavnika za nadzor izvajanja Ahtisaarijevega načrta". Koštunica je ob tem še dodal, da proti Srbiji, ki je članica ZN, uporabljajo "politiko sile in nad njo izvajajo grobo pravno nasilje, ki ga je potrebno nemudoma ustaviti".

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

SORODNI ČLANKI

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10