Krščanski svet praznuje božič, za veliko nočjo največji praznik krščanstva in najbolj priljubljen cerkveni praznik, sicer pa zlasti simbol družinskega praznika z obdarovanjem. Ob božičnem prazniku so slovenski škofje že tradicionalno darovali več maš.
Na ta dan je ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran daroval mašo v ljubljanski stolnici Svetega Nikolaja, popoldne pa je vodil somaševanje duhovnikov v duhovniškem domu na Lepem potu v Ljubljani. Mariborski škof Franc Kramberger je mašo daroval v mariborski stolnici Svetega Janeza Krstnika, koprski škof Metod Pirih pa v koprski stolnici Marijinega vnebovzetja. Ljubljanski pomožni škof Andrej Glavan je vodil somaševanje v ljubljanski stolnici, koprski pomožni škof Jurij Bizjak je vodil mašo v župniji Col nad Ajdovščino, mariborski pomožni škof Anton Stres pa v nadžupnijski cerkvi Ptuj - Sv. Jurij.
V Mojstrani tudi letos žive jaslice v ledu
Športno društvo ledenih plezalcev Mlačca-Mojstrana je že četrto leto zapored v soteski Mlačca v ledenih slapovih pripravilo gledališko igro živih jaslic. Posebnost predstave je ambient, saj je celotno prizorišče zaledenelo, tako da vsi igralci uporabljajo dereze. Poseben čar pa dodata še osvetlitev ledu in številni pirotehnični efekti. Premiera je bila prav na božični dan, do 2. januarja pa se bodo vsak dan zvrstile po štiri ponovitve predstave.
Predstava v prazničnem času kljub mrazu v Mlačco privabi številne gledalce, ki jim predstava pričara praznični božični duh. K temu prispevajo tudi številne skulpture iz ledu, ki jih osvetljujejo bakle, vodomet s podvodno osvetlitvijo in osvetlitev dostopa v sosesko, scene, ledenih kal, potočkov in leden sveč z več 1000 lučkami.
Poleg tega so v gozdu ob izhodu postavljene še stacionarne jaslice s figurami, ki so visoke štiri metre in obkrožene z živimi ovčkami, ob katerih se bodo otroci lahko fotografirali. Zaradi ponovno pričakovanega množičnega obiska prireditve so organizatorji letos pripravili tudi "stojnice za lažje čakanje", na katerih je obiskovalcem na voljo topla hrana in pijača, hkrati pa na stojnicah nekaj okoliških obrtnikov prodaja svoje izdelke.
Rojstvo malega Boga
Božič v krščanstvu pomeni malega Jezusa (otroka, tudi malega Boga); na ta dan se je namreč rodil Jezus Kristus in tako učlovečil božjega sina in Odrešenika, ki je s svojim naukom in kasnejšim žrtvovanjem odrešil človeka. Rojstvo malega Boga so sicer verniki sprva praznovali ob različnih datumih, dandanes pa je 25. december zlasti simbol družinskega praznika z obdarovanjem.
Kdaj natančno se je rodil Kristus, ni znano. Skoraj gotovo je, da se je rodil vsaj šest let pred našim štetjem. Okrog leta 200 so božič praznovali 20. maja, kasneje, ko so se kristjani začeli zanimati za datum njegovega rojstva, pa so si izbrali 25. december in 6. januar za tista dneva, ko se je Jezus prvič pokazal. Tako je imela cerkvena občina v Rimu 25. december za praznik Jezusovega rojstva že leta 336, leta 354 pa je bilo po ohranjenih podatkih praznovanje božiča ustaljeno.
