Romska skupnost bo s tem zakonom dobila pravno-formalni status, ki bo urejal različna področja in naj bi hkrati pomenil tudi izpolnitev mednarodnih konvencij. Slovenija naj bi tako postala tudi prva država v Evropski uniji, ki bo imela zakon o romski skupnosti, ki bo "na nek način tudi svetilnik za vse ostale države", je povedal direktor urada za narodnosti Stanko Baluh.
Pozitivna diskriminacija za spodbujanje Romov
Ob tem je Baluh poudaril, da romska skupnost nima položaja "klasične narodne manjšine", kot jo pozna ustava, temveč gre za posebno skupnost ali manjšino, etnično skupnost, ki ima posebne antropološke, etnične in kulturne značilnosti. "Gre za posebno varstvo, ki je v pravni teoriji znano kot pozitivna diskriminacija," je povedal Baluh.
Zakon med drugim predvideva ustanovitev sveta romske skupnosti, ki naj bi dajal pobude državnim in občinskim organom in spodbujal ohranjanje romskega jezika in kulture.
Državno in občinsko spremljanje ukrepov
Zakon določa tudi, da vlada v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in predstavniki Romov imenuje posebno delovno telo, ki spremlja uresničevanje ukrepov. Podobno delovno telo bodo po zakonu morale ustanoviti tudi občine, v katerih živijo Romi.
Poslanska večina je danes v drugem branju zakona zavrnila opozicijski predlog nekdanjih poslancev LDS (nepovezani) o drugačnem načinu sestave sveta romske skupnosti. O zakonu naj bi dokončno glasovali v petek.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.