Incident se je tudi tokrat končal brez hude krvi, vendar je po mnenju ribičev le še vprašanje časa, kdaj se bo spor glede meje zaostril. Piranska ribiška ladja Paladina se je ob prihodu hrvaškega plovila umaknila v pristanišče, tako da slovenski policiji ni bilo potrebno posredovati.
Sicer umirjeni pa ribič priznavajo, da so jim hrvaška posredovanja že načela živce ter priznavajo, da z ribarjenjem le v polovici Piranskega zaliva ne morejo preživeti, zato so pravzaprav odvisni od lova onstran razmejitvene črte in tako zaščite slovenske policije.
S posredovanji slovenske policije so ribiči zadovoljni, saj jim zagotavljajo varnost pri delu, veliko kritik pa leti na državne institucije, ki že deset let zavlačujejo z rešitvijo vprašanja meje na morju.
Hrvaški časniki o ribiškem sporu
Hrvaška časnika Jutarnji list in Vjesnik se v sobotnih izdajah posvečata stopnjevanju napetosti med Slovenijo in Hrvaško zaradi zadnjih ribiških sporov.
Kot v Jutarnjem listu ocenjuje Gordana Grgas, razmere v Piranskem zalivu kažejo, da državi ne znata najti niti političnih in tehnično korektnih načinov za začasne rešitve odprtih vprašanj, da bi preprečili resnejše incidente, kaj šele za trajne rešitve. To je zaskrbljujoče stanje medsebojnih odnosov, še dodaja. Po ocenah Vjesnika pa postaja eskalacija incidentov med hrvaškimi in slovenskimi ribiči v Piranskem zalivu vsak dan večji izziv za diplomaciji obeh držav.
Grgasova se v prispevku za Jutarnji list sprašuje, kaj bi se zgodilo, če bi se hrvaško notranje ministrstvo odločilo privesti slovenske ribiče na hrvaško stran Piranskega zaliva ter jim zapleniti ulov in ladje, dokler ne bi plačali denarne kazni, kot je bilo to svojčas v primeru italijanskih ladij, ki so jih ustavili v hrvaških vodah. Avtorica odgovarja, da se to zdi nujen naslednji korak ministrstva, ki pa bi resno zaostril položaj, saj slovenske ribiče v zadnjem času redno spremljajo policijski patruljni čolni. "Ali bodo policisti streljali drug na drugega?" se sprašuje Grgasova. Pri tem navaja, da hrvaški ribiči že zahtevajo napotitev hrvaške vojne mornarice na morsko mejo, takšno razpoloženje na območju, kjer meja ni določena, pa resnično ne vodi v dobrososedstvo.
Novinarka Jutarnjega lista glede rešitve problema navaja, da bi Hrvaška želela mednarodno arbitražo, na kar pa Slovenci ne pristajajo. Po njenih ocenah je premier Ivica Račan s parafiranjem sporazuma o poteku meje med državama nedvomno otežil zadeve, saj je Sloveniji omogočil, da s tem Hrvaški "maha pred nosom". Račan se je o sporazumu sicer pogajal v dobri veri, vendar je naredil napako, ker si pred tem ni zagotovil političnega soglasja doma.
Ljubljana zelo dobro ve, da na Hrvaškem ni politične volje za sporazum o državni meji, po katerem bi Slovenija dobila dve tretjini Piranskega zaliva. Prav tako ve, da po hrvaškem uradnem stališču v zalivu velja načelo razmejitve po sredinski črti. Zakaj torej slovenska policija vstopa na drugo stran črte in zakaj slovensko zunanje ministrstvo trdi, da so to slovenske ozemeljske vode, se še sprašuje Grgasova.
Eskalacija ribiških incidentov v Piranskem zalivu, ki so jo povzročili načrtovani vstopi slovenskih ribičev v spremstvu policijskih plovil, je vse večji izziv za diplomaciji držav. Ti izmenjujeta protestne note. Rešitev spora pa ni v tem, da na območje incidenta odplujeta hrvaška topnjača "Petar Krešimir IV" in največji slovenski patruljni čoln, ocenjuje avtor članka v Vjesniku.
Zoran Vodopija še opozarja, da Slovenija celo grozi, da bo blokirala tudi pogajanja o drugih spornih vprašanjih med državama, če bo Hrvaška še naprej vdirala v državni prostor Slovenije. Vodopija poudarja, da je v interesu obeh držav, da rešita medsebojne spore, saj jima to dviga rating in mednarodno podporo vladajočima koalicijama.
