Slovenski raziskovalci: Nočemo se sprijazniti s politiko, ki znanost razume kot strošek

Slovenski raziskovalci so se pred stavbo Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) v Ljubljani zbrali na shodu za znanost pod geslom 'Zakaj ne za znanost?' Na shodu so tako že drugič opozorili na težave v raziskovalnem delu, predvsem na neurejeno financiranje. Ob tem so spomnili, kaj vse je znanost omogočila, in poudarili, da brez znanosti ni prihodnosti.

Organizatorji so ocenili, da se je shoda, ki so ga začeli s kulturnim programom, udeležilo okoli 500 raziskovalcev in podpornikov. Ti so na pomen znanosti opozarjali tudi prek transparentov.

Zahteve po noveli zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti

Boštjan Nedoh iz filozofskega inštituta ZRC SAZU je ob tem spomnil na lanski shod za znanost. "Vodile so nas predvsem nevzdržne razmere, v katerih iz dneva v dan delujemo," je dejal.

Poudaril je, da politiki in stranke "že dolgo gojijo ignorantski odnos do znanosti". Zato po njegovih besedah ni naključje, da se je v času krize več vlad zapored odločilo, da bodo varčevali na tem področju. "Več je država v času krize privarčevala samo še pri revnih," je menil. Ob tem je ocenil, da gospodarska rast ni posledica novih spoznaj, ampak slabo plačanega dela.

V organizacijskem odboru shoda za znanost ugotavljajo, da so z lanskoletnim shodom za znanost raziskovalci za trenutek sicer ustavili popolno in vsesplošno degradacijo znanosti v Sloveniji. A kot je dejal Nedoh, se "s tem samo gasi požar večjih razsežnosti".

Zbrani na shodu zahtevajo novelo zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti, ki bi uredila tako financiranje znanstvene dejavnost kot delitev denarja. Od prihodnje vlade želijo, da nemudoma nadaljuje s sprejemom novele zakona. Zahtevajo pa tudi, da javna agencija za raziskovalno dejavnost določi fiksni datum letnega projektnega razpisa, je nanizal Nedoh in poudaril, da "prihodnost bo ali z znanostjo ali pa je ne bo".

"Zakaj slovenska politika ne ve kaj bi z znanostjo?"

Gregor Majdič iz veterinarske fakultete se je v nagovoru spraševal, "zakaj slovenska politika ne ve, kaj bi z znanostjo". Izpostavil je, da je znanost gonilo napredka in "nas je pripeljala sem, kjer smo zdaj". Spomnil je na številne pridobitve znanosti in dodal, da je znanost tista, ki ustvarja družbeno blaginjo. "Le s pomočjo znanosti bo lahko Slovenija napredovala in lovila najuspešnejše države, za katere vemo, da so tja prišle ravno zaradi vlaganja v znanost in razvoj družbe. Zakaj slovenska politika tega ne vidi," se je vprašal Majdič.

"Po enem letu smo se ponovno zbrali, ker se nočemo sprijazniti s politiko, ki znanost razume kot strošek, ker želimo opozoriti na pomen znanosti za gospodarski in družbeni razvoj Slovenije, ker želimo zakon, ki bo raziskovalno dejavnost pravično ovrednotil, jo podpiral in ne zaviral," je poudarila tudi Tjaša Tolar z inštituta za arheologijo ZRC SAZU.

Tolarjeva je izpostavila tudi težave pri financiranju znanosti. "In ker želimo stabilno in dosledno financiranje, ki se ne bo zamikalo iz meseca v mesec, iz leta v leto, in na ta način varčevalo proračunska sredstva," je dodala.

"Namen shoda je identičen kot lani," pa je dejal direktor ZRC SAZU Oto Luthar. Tudi, če bodo predstavniki ministrstva, ali vlade ponujali informacijo o dodatnih 27 milijonov evrov proračunskih sredstev za znanost in raziskave, za kar so jim raziskovalci sicer hvaležni, to po mnenju Lutharja ni nič drugega kot krpanje.

"Slovensko okolje potrebuje dobro razvito znanost, ker je to enako razvoju. Potrebujemo spodobno financiranje in naj se končno neka pogumna vlada odloči in se približa enemu odstotku BDP za raziskovalno dejavnost," je pojasnil za medije in izpostavil nujno potrebo po sprejetju novele zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti, ki je zdaj obtičala nekje v medresorskem usklajevanju.

"Shodu se pridružujem zaradi tega, ker mislim, da je znanost temeljna pri razvoju družbe, predvsem tudi družboslovna znanost in psihologija. Raziskovalci čutimo in mislimo, da je treba vlagati več sredstev v vzgojo in izobraževanje, v raziskovanje, predvsem v psihološke raziskave," je povedala Ana Kozina s Pedagoškega inštituta.

Tudi Ajasja Ljubetič s Kemijskega inštituta se je pridružil shodu, ker verjame, da je znanost pomembna oziroma ima pomembno vlogo v naši družbi. Zato se mu zdi pomembno, da se "znanost v družbi prizna in da se ji omogoči razvoj, ki bo koristen za vse".

Znanstvenike podpira tudi šolski sindikat Sviz

Shod je v sporočilu za javnost podprl tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). Na podhranjenost področja oziroma povsem zgrešeno politiko države na področju raziskovanja, izobraževanja in kulture po navedbah Sviza opozarjajo že več let, med tem pa vlada ni pokazala resnega interesa.

"SVIZ se pridružuje odločnemu namenu organizacijskega odbora shoda, da bodo predstavniki znanstvenoraziskovalne dejavnosti vztrajali pri tem, da bo slovenska oblast znanost končno prepoznala kot priložnost ter uvidela, da naša država nemudoma potrebuje zakon o znanstvenoraziskovalni dejavnosti, ki bo razvoj podpiral in ne zaviral. Sindikat se prav tako strinja, da je nujno ustaliti urnik projektnih razpisov in da znanstvenoraziskovalna dejavnost potrebuje programsko usmerjeno financiranje, ki bo po obsegu primerljivo s povprečjem Evropske unije."

Stranke, ki se bodo udeležile volitev, so pozvali, naj se jasno opredelijo do financiranja znanosti iz javnih sredstev in do podpore zakonu o znanstvenoraziskovalni dejavnosti.

Na vladi se branijo in pravijo, da so trend obrnili navzgor

"V mandatu te vlade je bil dosežen znaten premik na področju financiranja znanosti. Trend večletnega upadanja sredstev za znanstveno-raziskovalno dejavnost se je obrnil navzgor. Od leta 2015 smo sredstva postopoma povečevali, znatno povečanje sredstev za področje znanosti in raziskav pa je v proračunih za leti 2018 in 2019. V letošnjem letu je tako skupaj na voljo 231 milijonov evrov, kar je 50 milijonov več kot v letu 2017. V letu 2019 pa bo vseh sredstev, namenjenih za znanstveno-raziskovalno dejavnost, več kot 236 milijonov evrov," so sporočili na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Potrdili so, da so se v proračunu 2017 proračunska sredstva za znanost povečala (le) za 28 milijonov evrov, kar pa pomeni povečanje za 15 odstotkov. V letošnjem letu je tako zagotovljenih skupaj več kot 180 milijonov evrov sredstev integralnega proračuna, so dodali.

Na ministrstvu so izpostavili, da izvajajo tudi ukrepe s področja evropske kohezijske politike. "Nedavno smo objavili javni razpis za izvajanje raziskovalno-razvojnih projektov v vrednosti 45 milijonov evrov, v vrednosti do 30 milijonov evrov bomo podprli projekt InnoRenew, katerega nosilec je Univerza na Primorskem, v pripravi pa je tudi razpis za podporo raziskovalni infrastrukturi v višini do 30 milijonov evrov. Predvidena poraba kohezijskih sredstev za znanstveno-raziskovalno dejavnost v letu 2018 je 50,7 milijona evrov, v letu 2019 pa 59,7 milijona evrov."