Gospodarstvo

Slovenski proračunski načrt predstavlja tveganje neskladnosti z evropskimi pravili

Bruselj / Ljubljana, 27. 02. 2019 12.11 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
A.K. / STA / Ti.Š.
Komentarji
24

Posodobljeni osnutek proračunskega načrta Slovenije za letos predstavlja tveganje neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili, je ocenila Evropska komisija v mnenju, objavljenem v Bruslju. Ob tem je Slovenijo pozvala, naj v okviru nacionalnega proračunskega postopka ustrezno ukrepa, da zagotovi skladnost proračuna s pravili.

V Bruslju ob tem poudarjajo, da tako načrt Slovenije kot tudi komisija napovedujeta, da bi osnutek proračunskega načrta lahko povzročil znaten odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega cilja države.

V Bruslju Slovenijo v okviru proračunskega procesa že vseskozi opozarjajo na neskladnost načrtovanega fiskalnega napora in stopnje rasti neto primarnih izdatkov z evropskimi cilji.
V Bruslju Slovenijo v okviru proračunskega procesa že vseskozi opozarjajo na neskladnost načrtovanega fiskalnega napora in stopnje rasti neto primarnih izdatkov z evropskimi cilji. FOTO: iStock

Komisija je mnenje o posodobljenem osnutku proračunskega načrta Slovenije objavila danes, ker je osnutek, predložen oktobra lani, temeljil na predpostavki nespremenjene politike in je bil v vmesnem času ponovno predložen.

V Bruslju Slovenijo v okviru proračunskega procesa že vseskozi opozarjajo na neskladnost načrtovanega fiskalnega napora in stopnje rasti neto primarnih izdatkov z evropskimi cilji.

Odločen 'ne' predlogo rebalansa proračuna pa so rekli tudi svetniki. "Državni svet je ugotovil, da se s predlogom rebalansa proračuna ne uresničujejo obljube, ki so jih najvišji predstavniki Vlade večkrat posredovali javnosti in iz katerih je bilo mogoče nedvoumno zaključiti, da bo razbremenitev deležno tudi gospodarstvo," so sporočili so seji.

Slovenija je sicer od leta 2016 v preventivni fazi spremljanja javnih financ, saj izpolnjuje temeljni cilj glede javnofinančnega primanjkljaja, po katerem ta ne sme preseči treh odstotkov BDP.

V preventivni fazi se komisija pri ocenjevanju javnih financ članic osredotoči na strukturni napor pri uresničevanju srednjeročnega proračunskega cilja, ki je za Slovenijo določen pri 0,25 odstotka BDP.

Mnenje o slovenskem proračunskem načrtu je del zimskega gospodarskega svežnja, ki med drugim vključuje poročila o gospodarskih razmerah v vseh 28 članicah EU, k čemur je prvič priložen dokument o naložbenih smernicah za financiranje v okviru kohezijske politike.

Sveženj je del evropskega semestra, cikla tesnejšega usklajevanja proračunskih in gospodarskih politik članic pod budnim očesom Bruslja, ki ga je unija uvedla leta 2011 v kriznih časih, da bi preprečila nove finančne in gospodarske krize.

Komisija še ugotavlja, da dosega Slovenija dober rezultat pri večini kazalcev socialnega indeksa, vendar obenem opozarja, da bi bilo pravičnost v sistemu še mogoče izboljšati.
Komisija še ugotavlja, da dosega Slovenija dober rezultat pri večini kazalcev socialnega indeksa, vendar obenem opozarja, da bi bilo pravičnost v sistemu še mogoče izboljšati. FOTO: Thinkstock

V Sloveniji ni napredka glede zdravstvenega varstva, dolgotrajne oskrbe in pokojnin

Prav tako so ocenili, da v Sloveniji ni napredka na področjih zdravstvenega varstva, dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema, ki jih obremenjuje staranje prebivalstva. Na splošno pa je napredek pri uresničevanju evropskih priporočil omejen.

Komisija v poročilu za Slovenijo izpostavlja, da lahko postane slovensko gospodarstvo, ki trenutno doživlja močno rast, še odpornejše na prihodnje gospodarske šoke s krepitvijo naložb in reševanjem izzivov, povezanih s staranjem prebivalstva.

Ugotavlja tudi, da je Slovenija na splošno dosegla omejen napredek pri uresničevanju evropskih priporočil iz lanskega leta.

Napredek je bil na primer dosežen pri privatizaciji in alternativnih virih financiranja za hitro rastoča podjetja, omejen napredek pa komisija ugotavlja na področju javnih naročil ter starejših in nizko kvalificiranih delavcev.

Na področjih zdravstvenega varstva, dolgotrajne oskrbe in pokojnin, ki jih sicer obremenjuje problem staranja prebivalstva, pa napredka ni bilo, izpostavlja komisija v poročilu o gospodarskem stanju v Sloveniji.

Komisija še ugotavlja, da dosega Slovenija dober rezultat pri večini kazalcev socialnega indeksa, vendar obenem opozarja, da bi bilo pravičnost v sistemu še mogoče izboljšati.

V Bruslju izpostavljajo tudi, da se slovenska mala in srednja podjetja pri zunanjem financiranju močno zanašajo na bančne kredite ter da kljub izboljšanju poslovnega okolja še vedno obstajajo velika upravna bremena in pomanjkljivosti pri javnih naročilih.

Omenjena sporočila so del poročila o gospodarskem stanju v Sloveniji. Komisija je namreč danes objavila poročila o gospodarskih in socialnih razmerah v vseh 28 članicah unije, ki so del zajetnega zimskega gospodarskega svežnja.

Del svežnja sta med drugim tudi poglobljeno poročilo o makroekonomskih neravnovesjih, ki letos prvič po letu 2011 ne vključuje Slovenije, saj je komisija lani novembra ocenila, da ji ni treba na temeljit pregled, in podrobno poročilo o Grčiji.

Sveženj je del evropskega semestra, cikla tesnejšega usklajevanja proračunskih in gospodarskih politik članic pod budnim očesom Bruslja, ki ga je unija uvedla leta 2011 v kriznih časih, da bi preprečila nove finančne in gospodarske krize.

Ministrstvo za finance tudi po opozorilih iz Bruslja vztraja pri začrtani poti

Na ministrstvu za finance pa tudi po objavljeni oceni Evropske komisije, da posodobljeni osnutek proračunskega načrta Slovenije za letos predstavlja tveganje neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili, vztrajajo pri začrtani poti iskanja ustreznega razmerja med stabilnostjo javnih financ in skrbjo za državljane ter širši razvoj države.

Ugotavljajo tudi, da je Slovenija na splošno dosegla omejen napredek pri uresničevanju evropskih priporočil iz lanskega leta.
Ugotavljajo tudi, da je Slovenija na splošno dosegla omejen napredek pri uresničevanju evropskih priporočil iz lanskega leta. FOTO: iStock

Komisija je Slovenijo v danes objavljeni oceni proračunskega načrta za 2019 pozvala, naj v okviru proračunskega postopka - predlog rebalansa je že v državnozborski obravnavi - ustrezno ukrepa, da zagotovi skladnost proračuna s pravili. V Bruslju so ob tem poudarili, da bi osnutek proračunskega načrta lahko povzročil znaten odklon od poti prilagoditve javnih financ, ki bi vodila k doseganju srednjeročnega fiskalnega cilja države.

Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je ob tem dejal, da se lahko ta sklep zdi presenetljiv, ker se je nominalno javnofinančno stanje močno izboljšalo in ker javni dolg pada, a je obenem izpostavil, da je za ta impresiven dosežek zaslužna zlasti visoka gospodarska rast.

Na ministrstvu za finance so v odzivu zapisali, da komisija Slovenijo poziva k zasledovanju cilja uravnoteženosti javnih financ in k ustreznim rešitvam za dosego srednjeročnega cilja glede strukturnega uravnoteženja javnih financ, hkrati pa tudi k skrbi za gospodarsko rast.

Spomnili so, da sta ministrstvo za finance in vlada že večkrat pojasnila, da zasledujeta dva ključna cilja, to je doseganje proračunskega presežka in zniževanje javnega dolga, s čimer bo Slovenija na srednji rok uravnotežila javne finance.

Vnovič so zatrdili tudi, da Slovenija "v tem smislu zagotavlja ustrezno razmerje med stabilnostjo javnih financ na eni strani ter skrbjo za državljane in širši razvoj države na drugi".

V tej luči si bo Slovenija po navedbah finančnega ministrstva še naprej prizadevala za dolgoročno vzdržnost javnih financ skladno s pravili, tako da ne bo zavirala gospodarske rasti, hkrati pa bo skrbela za ustrezno raven socialne varnosti tudi z ukrepi za ustrezno ciljno naravnanost socialne politike.

Evropska komisija je danes objavila tudi poročilo o gospodarskih razmerah v članicah EU. V poročilu o Sloveniji je ugotovila, da ni napredka na področjih zdravstvenega varstva, dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema, ki jih obremenjuje staranje prebivalstva. Medtem ko je določenih področjih, kot je privatizacija, v zadnjem letu dosežen napredek, pa ga pri omenjenih potrebnih strukturnih ukrepih ni bilo. Komisija ugotavlja še, da nekateri izzivi kljub občutnemu izboljšanju ostajajo tudi v bančnem sistemu.

Na finančnem ministrstvu so poudarili, da v Bruslju ugotavljajo napredek Slovenije na več področjih, ostajajo pa izzivi na področju strukturnih reform. "Ministrstvo za finance si bo v okviru svojih pristojnosti prizadevalo za nadaljnji napredek Slovenije, veseli pa nas tudi, da komisiji letos po več letih ni bilo treba opraviti poglobljenega pregleda za Slovenijo, saj za našo državo ne ugotavlja več makroekonomskih neravnovesij," so navedli.

Kot pozitivne na ministrstvu izpostavljajo še ugotovitve Evropske komisije, da ostaja gospodarska rast v Sloveniji razmeroma visoka in široko osnovana, da se naložbe povečujejo, stopnja brezposelnosti pa znižuje. Omenili so še napredek na področju alternativnih virov financiranja za hitro rastoča podjetja in pri odpravi administrativnih ovir.

Spomnili so še, da mora Slovenija izzive in reforme nasloviti v nacionalnem reformnem programu in programu stabilnosti, ki ju bo pripravila do konca aprila in poslala v Bruselj.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • praznicna
  • razvlazilec
  • kosilnica
  • orodje bosch
  • vrtna hisa
  • agregat
  • vegira
  • kovinski regal
  • ceplinik
  • radiator
  • lestev
  • cistilec
  • plastici regal
  • delovna miza
  • kovinska omara
  • kovcek

KOMENTARJI (24)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

hypr
05. 03. 2019 15.53
+2
Mene pa zanima kdaj bo Slovenija ukinila DMV (davek na motorna vozila) , ki po najvisji lestvici preracunanano dosega vrtoglavih 63% !! To je davek katerega pozna samo Slovenija, nikjer drugje ga v Evropi ga ne placujejo. Avstrija je svoj do 10% davek ukinila ker je bil v neskladju z evropsko zakonodajo in predstavlja eklatantno omejevanje prostega pretoka blaga in storitev !! Zaviranje poslovanja malih podjetij obcutimo povsod. Med drugim z neskoncnimi omejitvami, zakoni, pravili...in seveda davki kot je ta katerega sem omenil. S takimi potezami ne omejujete samo uvoza avtomobilov ampak posledicno unicujete vse dejavnosti povezane s to branzo ( servisi, razlicne proizvodnje, storitvene dejavnosti, mobilnost....) Nasa drzava je unikatna v omejevanju in sprejemanju neskoncnih omejitev in nadzornih zakonov. Sprostite ze to svoje omejeno maloumje , pojdite po svetu in poglejte kako funcionirajo drugje kjer so uspesni! Ne kopirajte samo omejitvenih zakonov in pravil, ampak, ce ze kopirate, kopirajte tudi spodbude in olajsave! Zamislite si 63% dodatni davek !?? tega se ne bi sramovala nobena diktatorska drzava
ROMELS
28. 02. 2019 12.39
+7
To se dogaja, če so brihtne glavce na ablasti.
Romantik
28. 02. 2019 11.42
+4
kje so zdaj vse vaše laži z nekimi zvišanji BDP za 4%? Evropa pravi, da smo še vedno finančno nestabilna država, še vedno v krizi
tron3
28. 02. 2019 09.28
+2
Lahk bi po resnic zapisal, povedal so Šarkotu, da novih zadolževanj ne bo več, dokler se ne bodo začele reforme, teh si pa nobeden od slovenskih politikov ne želi.
Romantik
28. 02. 2019 11.43
+2
v trenutku ko se reforme začnejo, Serpetinšku pade priljubljenost za 20% in je z njegovo stranko konec
Krajnc22
27. 02. 2019 18.55
+2
Prihaja račun..samo misija seprtinsks je bla ze dosezena...nafilat javni sektor..narod in gospodarstvo bo pa zivelo od mednarodnih krediyov in zapufala se naslednje generacije..vse za rdečo gospodo
Holobček
27. 02. 2019 15.42
+4
Serpentinšek,sedi, cvek
blazter
27. 02. 2019 15.03
+10
Ja, smo Jugo razstavili, ni vrag , da EU ne bomo.
TitCankar
27. 02. 2019 14.43
+9
Ja tako je ta oblast živi prekomerno potrošno in obremenjuje z dajatvami in dvigovanjem stroškov za življenje državljanov do obisti. Ker smo slovenclji ovce in se potratni državi in zapravljivim voditeljem ne znamo upreti smo pač hlapci so tem hohštaplerjem na oblasti v Slovenistanu stopili na prste v Brsulju. Če ne bi bilo Bruslja bi mi imeli hiperinflacijo. Ti naši oblastniki nimajo niti malo čuta za učinkovito in napredno državo in dobrobit državljanov razen za državne organe represije kjer se vedno najde denar za moderna sredstva in plače.
Castrum
27. 02. 2019 14.30
+22
Ah, saj to je bilo za pričakovati! Ko vlada sprejme povišanja plač v JS in državnih službah v višini 10% proračuna, je seveda samo vprašanje časa kdaj jih po kdo okrcal. Ampak, populistično ugajanje JS in njihovemu sindikatu,ti pa dvigne podporo v anketah javnega mnenja, a ne?
Castrum
27. 02. 2019 14.31
+15
In točno to je že pred časom dejal Kračun.
sandi101
27. 02. 2019 14.19
+15
Financ ministru so šteti dnevi. Njegove populistične poteze z dvigom plač v javnem sektorju ga bodo drago stale, še več pa davkoplačevalce. Je do sedaj najbolj zapravljiv minister v tako kratkem času v samostojni sloveniji. Groza in sramota!
BLA5TER
27. 02. 2019 13.52
+27
EU je to povedal na malo bolj strokoven način, ampak dejansko je pa mislil samo eno: Imate preveč požrešno javno upravo.
Kruh+sol!
27. 02. 2019 13.40
+11
Krivi ste vsi vi, ki ste volili te nesposobneze. Pa bo se kdo rekel, da imamo javno zdravstvo. Vojsko so unicili, policije je premalo. Kriminal se stopnjuje, meje so kompletno odprte. Promigrantske organizacije tihotapijo azijce in africane, vlado pa vodi mladi revolucionar Kordis. Narobe svet. Vemo, kdo je kriv. JJ sigurno ne. Komu zdaj ni se jasno?
ArkaMast
27. 02. 2019 13.39
+13
Ljudem dajte kar zaslužijo, pa bo vredu.
puspan
27. 02. 2019 18.42
+2
Najbolje je, da gremo nazaj na Dinarje. Tam ne bo nikoli pomanjkanja denarje, ker ga bodo sproti, po potrebi tiskali. Samo potem se ne vprašati, ko bo čez leto dni vreden samo še pol.
Julijann
27. 02. 2019 13.34
+23
Sedanjega zunanjega ministra , ki je bil predzsdnji PM, naj vprašajo, kam je založil tisto gradivo za zakon o dolgotrajnejši oskrbi !!!! ...februarja 2017 je poslanki Dimičevi lepo odgovoril, da je vse pripravljeno in da bo gradivo na poslanskih klopeh še pred poletjem ali najkasneje po parlamentarnih počititnicah ...lažnivec, da mu ni para !!! ..sedaj smo proti koncu februarja 2019, a o čem takem, na kar opozarja tudi EU , se vlada ne pogovarja rada, sedanja, ne prejšnja, pa ona pred njo ....vse do prve vlade ...vsaka dela le to, kar je najlažje ...dvigovanje davkov, mal bonbončkov tu in tam ...kaj pa prihodnost, jih ne zanima !!!
Manandi
27. 02. 2019 13.16
+25
Zdej bo pa Evropski ZUJF 2 na kvadrat.
Manandi
27. 02. 2019 13.15
+24
Tudi v Evropi vedo, da Levičarjem vedno zmanjka tujega denarja.
jakec1575
27. 02. 2019 13.07
+19
Dnar za place smo zagotovili, sedaj bomo rezali denar za izvajanje dejavnosti v javnem sektorju. bomo pa dvignili prispevno stopnjo. Mimogrede levji delež dviga prispevne stopnje v zdravstvu in zavarovalnicah ne gre na racun nakupa potrebne opreme in solanja mladih zdravnikov, ampak za place "ekipe" nad 50 placnih razredom. Toliko o tem, koliko nas zanima razvoj in koliko nagrajevanje lakomnih, ki ze itak dodatno zasluzijo s soglasji v privatu. placa v JS jim je samo renta, za katero mislijo, da jim pripada po naravi.
Zbujen
28. 02. 2019 10.31
+1
Koliko gre pa za nabavo (preplačanega) medicinskega materiala?
Homofobb
27. 02. 2019 12.47
+18
ROMELS
27. 02. 2019 12.34
+28
Financ ministru so šteti dnevi. Njegove populistične poteze z dvigom plač v javnem sektorju ga bodo drago stale, še več pa davkoplačevalce. Je do sedaj najbolj zapravljiv minister v tako kratkem času v samostojni sloveniji. Groza.
SadButTrue
27. 02. 2019 12.34
+26
Luka je prvo zrihtal povečanje plač v JS, zdaj bo pa zrihtal ZUJF2........ha ha ha....