Minister Bertoncelj ob potrditvi višjih povprečnih napovedal morebiten odstop

Minister za finance Andrej Bertoncelj je v izjavi novinarjem ob robu seje DZ ponovno spomnil, da je finančni strokovnjak na začasni politični funkciji in je večkrat jasno povedal, da bo podpisal le proračune s presežki oz. z doslednim spoštovanjem fiskalnega pravila.

"Moja naloga in moj podpis pod obema proračunoma in zakonom o izvrševanju proračunov je prav tak. Proračuna spoštujeta fiskalno pravilo," je poudaril in opomnil, da je od tu naprej vse v rokah poslancev. Tako jih je pozval k modri odločitvi v dobro državljanov.

Odbor DZ za finance je namreč v petek podprl dopolnilo k zakonu o izvrševanju proračuna, s katerim so povprečnine občinam občutno zvišali in s tem dodatno obremenili proračun za več kot 140 milijonov evrov letno. Koalicija se bo o tem, kako rešiti težavo, pogovarjala danes.

Vodja poslancev LMŠ Brane Golubović je v ponedeljek napovedal, da bodo koalicijskim partnerjem predlagali, da skupaj vložijo dopolnilo, s katerim bodo vrnili zneske povprečnine občinam na prvotni predlog vlade.

'Slovenski proračun je eden najboljših'

Proračuna, o katerih poslanci razpravljajo danes in jutri, in ki ju bodo predvidoma potrdili v četrtek, sicer prinašata najvišjo porabo doslej. Za leto 2020 so odhodki določeni v višini 10,358 milijarde evrov, za leto 2021 pa v višini 10,450 milijarde evrov. To ne presega mej, ki jih je spomladi v skladu s fiskalnim pravilom določil DZ, je zatrdil minister. Povečujejo se tudi prihodki. Prihodnje leto naj bi se v proračun steklo 10,773 milijarde evrov, leto pozneje pa 11,111 milijarde evrov. Proračunski presežek bo tako leta 2020 znašal 415 milijonov evrov in se leta 2021 povzpel na 656,6 milijona evrov.

Vlada je predlog proračunov za prihodnji dve leti pripravila ob zavedanju umirjanja gospodarske rasti. "Vlada se na upočasnitev gospodarske rasti odziva hitro in z veliko mero previdnosti," je dejal Bertoncelj. V tem smislu je ob pripravi proračunskih dokumentov smiselno upoštevala pripombe poslancev in državnih svetnikov ter opozorila fiskalnega sveta.

Je pa poudaril, da bo Slovenija z obravnavanima proračunoma tudi po šestletnem obdobju gospodarske rasti ohranila visoko raven socialne varnosti in še okrepila razvejan sistem socialne in družinske politike. Vanju je vgradila tudi ukrepe, ki so umerjeni k hitrejši aktivaciji delovno aktivnega prebivalstva in daljši delovni aktivnosti. "K izboljšanju socialnega položaja posameznikov bodo prispevali tudi dvig minimalne plače in usklajevanje pokojnin," je dodal.

Iz proračunskih dokumentov je prav tako razvidna razvojna komponenta. Zvišujejo se sredstva, namenjena investicijam tako na nacionalni kot lokalni ravni, povečujejo pa se tudi vlaganja v znanost, tehnološke razvojne projekte, digitalizacijo, gospodarsko infrastrukturo in razvojne centre ter novonastala podjetja, je naštel.

Spomnil je na petkovo dogajanje na odboru DZ za finance, ki je na predlog SDS in NSi občutno zvišal povprečnino za občine. "Proračuna sta pripravljena ob predpostavki, da občinam pripada povprečnina v višini, kot jo je predlagala vlada," je dejal in opozoril, da bosta v primeru drugačnega zneska povprečnine neusklajena s spremljajočim zakonom o njunem izvrševanju, to pa pomeni, da ju ne bomo imeli.

Opozicija v proračunih pogreša reforme, koalicija zadovoljna

Koalicijske poslanske skupine so vložile dopolnilo k zakonu o izvrševanju proračuna, s katerim povprečnino občinam vračajo na vladni predlog, za leto 2020 na 589 evrov. S tem želijo rešiti zagato, ki je nastala po tistem, ko je odbor DZ za finance občutno zvišal povprečnino občinam.

Ob tem je Golubović poudaril, da gre za najvišjo povprečnino v zgodovini Slovenije in da je ta vlada v letu 2019 in 2020 samo s povprečninami občinam dala za 70 milijonov evrov več.

Golubović je na vprašanje, ali torej po dogovoru koalicije glede povprečnin Bertoncelj nima več razloga za odhod, odgovoril: "Ne vidim nobenega razloga, da bi kdor koli delal dramo iz sprejemanja proračuna. Ta proračun in zakon o izvrševanju proračuna imata dovolj glasov tudi za primer veta DS." Kot je zatrdil, je vlada stabilna in ima kljub temu, da je manjšinska, dovolj glasov za temeljni dokument, kar je državni proračun.

"Proračuna sta dobro in realno pripravljena," je dejal Marko Bandelli (SAB), Robert Pavšič (LMŠ) je povedal, da zagotavljata pogoje za stabilno in konkurenčno poslovno klimo ter spodbujata večji izkoristek raziskovalnega potenciala, Igor Zorčič (SMC) pa ju je opisal kot takšna, ki omogočata gospodarski razvoj in odražata pravično socialno politiko.

"Prioritete vlade in teh proračunov so zdravstvo, znanost, varnost državljank in državljanov, gospodarstvo," je naštel Jani Prednik (SD). Pomembno je, da se sredstva za večino programov povečujejo, je dejal in ugotovil, da to velja tudi za nekatera ključna področja, ki so bila dolgo zanemarjena, denimo kulturo.

V opoziciji so do predloga državnih proračunov za prihodnji dve leti pričakovano kritični. V SDS razvojne komponente v obravnavanih dokumentih ne vidijo. "Predlog proračunov ni razvojno in ne ciljno naravnan," je dejal poslanec Marko Pogačnik. Nadaljuje se zgolj dosedanja politika, ki pa ne ustreza klicu po reformah, je opozoril in vlado pozval k pripravi reform na področju pokojninskega sistema, zdravstva in dolgotrajne oskrbe.

Podobno menijo v NSi. "Proračunski dokumenti kažejo, da reformnih ukrepov ne bo, torej bo vlada tudi v letih 2020 in 2021 opravljala po naši oceni zgolj tekoče posle," je dejal Jožef Horvat. V njegovi stranki pogrešajo tudi ukrepe, ki bi pripomogli k dvigu produktivnosti slovenskega gospodarstva, to pa bi lahko dosegli predvsem z davčno politiko in odpravo administrativnih ovir.

Luka Mesec (Levica) v predlogu proračunov pogreša zadosten obseg sredstev za stanovanjsko politiko, železnice, domove za starejše, izpolnjevanje podnebnih ciljev ter raziskave in razvoj. Za slednje se sicer namenja več denarja, a po njegovem mnenju "ne dovolj, da bi mlade prepričali, naj po zaključku študija ne odhajajo v tujino". Eno redkih področij, kjer po oceni vlade varčevanje ni potrebno, je vojska oz. nakup orožja, je ugotovil Mesec in kot največjega dobitnika proračuna "v tem mirnem" letu izpostavil Sovo, ki bo dobila še enkrat več denarja kot zdaj.

Veliko ostrih besed je na račun predloga proračunov izrekel tudi Zmago Jelinčič (SNS). "Komisija za preprečevanje korupcije je najslabša institucija v državi, zunanja politika je katastrofalna, turizem je za 'kozlat'," je dejal in med drugim predlagal ukinitev vseh socialnih transferjev. "Zakaj bi plačevali lenuhe, ki sami nočejo delati," je pojasnil, a napovedal, da bodo poslanci njegove stranke proračuna kljub temu podprli, saj sta potrebna za nemoteno delovanje države.

Če ne bi imeli fiskalnega pravila, na podlagi katerega se za posamezno leto izračuna zgornja meja dovoljenih izdatkov, bi lahko za določene projekte namenili še več denarja, je ob tem menil Pavšič. "Proračunski presežek bi denimo lahko šel v investicije in znanost, a ne sme," je dejal. Ukinitev fiskalnega pravila bi podprl tudi Mesec, v nekaterih poslanskih skupinah pa svarijo pred takšnim dejanjem, med njimi v SMC in SDS.

Poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža je povedal, da bosta s poslancem madžarske narodne skupnosti proračuna podprla. "Avtohtona italijanska in madžarska narodna skupnost pozdravljata povečanje sredstev za njuno delovanje," je dejal.