Predlog, s katerim se napovedana gradnja skupnega mostu očitno vse bolj odmika, je na Otočcu hrvaškemu kolegu Božidarju Kalmeti predstavil slovenski prometni minister Janez Božič.
Premierja Janez Janša in Ivo Sanader sta doslej že večkrat napovedala skupni most, ki bi stal nedaleč od hrvaškega. Ker dva mosta nekaj sto metrov narazen nista smiselna, Ljubljana zdaj predlaga, da bi ob hrvaškem mostu postavili tudi slovenski, oziroma na vsaki strani svoj mejni prehod. Tako bi morali zgraditi samo eno dodatno cesto, ki bi povezovala že obstoječo pot čez reko Muro, trdi Božič. Kalmeta pa meni, da ministrstvo ta promet ni pravi sogovornik o mejnih prehodih in njihovih lokacijah, zato "o tem ne morejo razpravljati".
Hrvaškemu ministru najverjetneje predlog ni niti najmanj po godu, navdušenja pa ni niti za skupni most. Svojega naj bi Hrvati končali oktobra, brez mejnega prehoda pa je most za Slovenijo močno sporen, ker iz Hrvaške vstopa na hrvaško katastrsko območje v Sloveniji. To pa bo prihodnji del hrvaškega ozemlja, kjer slovenska policija že zdaj nima pristojnosti, brez mejnega prehoda pa bo še posebej težko varovala schengensko mejo.
Kdaj priključki na slovenske ceste?
Druga velika tema je, kdaj bodo slovenski priključki na hrvaške avtoceste, ki bi odpravili hude poletne in praznične gneče na meji. Minister Božič je dejal, da povezavo načrtujejo po letu 2010, vendar se zaveda, da bo treba dinamiko skrajšati do leta 2008.
V sosednji državi so v pičlih treh letih povezali Zagreb, Split in Reko, postavili istrski ipsilon, zdaj pa končujejo že četrto avtocesto do meje. Iz Slovenije pa imamo le eno - čez Obrežje. Propustnost naj bi povečali z več cariniki in policisti.
Kje je bila jurisdikcija?
Hrvaška torej ne pristaja na postavitev mejnega prehoda ob mostu čez Muro pri Hotizi. Ta odločitev je zelo zanimiva tudi zaradi dogovora predsednikov vlad, da se stanje ob meji vrača na dan osamosvojitve. Takrat so ob reki Muri bili slovenski policisti, slovenska oblast pa tega noče priznati.
Čeprav je od brionskega podpisa o tem, da je stanje na meji vrnjeno na 25. junij 1991 že skoraj mesec dni, na slovenskih ministrstvih še niso ugotovili, kakšno je bilo stanje na ta dan - vsaj pri Hotizi. Zunanje ministrstvo pravi, da so pristojni organi dolžni izvajati svoja pooblastila povsod, kjer so jih na ta dan. Vendar upokojeni višji policijski inšpektor Zlatko Kuk pojasnjuje, da so do konca oktobra izvajali pooblastila na levem bregu Mure, nato pa je prišlo do preklica, zato so se umaknili na kataster.
Toda notranje ministrstvo še naprej vztrajno trdi, da policija danes opravlja vse svoje naloge, kjer je to opravljala na dan osamosvojitve. "To ne drži, ker se je policija umaknila s teritorijev, kjer so se izvajala policijska pooblastila še 25. junija ali nekaj mesecev kasneje," trdi Kuk.
Kljub neizpodbitnim dokazom v Ljubljani še naprej ponavljajo, da je tako, kot je bilo, in da je tako prav. Sebi v škodo, kajti če bi poznali stanje in če brionski podpis kaj velja, potem danes minister ne bi le predlagal oziroma prosil, pač pa zahteval, da bi zdaj le hrvaški most zgradili oboji in bi mejni prehod stal ob njem.
Bo slovenski brod kmalu spet vozil?
Sicer pa je danes obnovljeni sporni slovenski brod pregledal inšpektor Štefan Sobočan, ki je ugotovil, da je brod brezhiben. "Jutri bom na upravno enoto vložil zahtevek za izdajo dovoljenja," je povedal. Potem bo teoretično slovenski brod kmalu spet lahko vozil.
