Afere poslancev so stalnica slovenske politike. Redkeje pa se izvoljeni predstavniki ljudstva, ki se zaradi afer znajdejo v soju žarometov, sami odločijo za odstop ali umik iz politike, kot je to v navadi v večini evropskih demokratičnih držav. Tudi v novi sestavi državnega zbora se je že kar nekaj poslancev znašlo v središču pozornosti zaradi očitkov o domnevno neetičnem ali celo nelegalnem ravnanju.
V napetih dnevih, ko je predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković iskal poslanske glasove, ki bi mu omogočili oblikovanje vlade, je bil najbolj izpostavljen poslanec Liste Virant Ivan Vogrin. Pa ne samo zaradi ugibanj o prestopu, ampak tudi zaradi tega, ker je bilo njegovo podjetje Interles, ki se ukvarja z montažo oken in vrat, dolžno številnim upnikom.
Vlogo najbolj vročega negativca je v zadnjih dveh tednih prevzel poslanec stranke DeSUS Ivan Simčič, ki se je, kot kažejo ugotovitve protikorupcijske komisije, z neverodostojnim srednješolskim spričevalom vpisal na ljubljansko filozofsko fakulteto. Kljub številnim pozivom k odstopu so se v njegovi stranki odločili, da generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja zaprosijo za pojasnila glede spričevala. S temi potezami naj bi po mnenju nekaterih zavlačevali postopek in se tako izognili nadomestnim volitvam, na katerih naj bi najverjetneje izgubili eno poslansko mesto.
Štafeto pozornosti je ta teden prevzel dolgoletni novinar in urednik Dela, ljubljanski mestni svetnik in sedanji poslanec Pozitivne Slovenije Mitja Meršol. Po razkritju, da je bil tajni sodelavec Službe državne varnosti in da je agentom tajne službe poročal o svojih stikih s sodelavci in tujci, so se pojavili tudi pozivi k njegovemu odstopu. Meršol. "Človek v svojem življenju počne marsikaj," je pojasnil Meršol in dodal, da za odstop ne vidi razloga, saj svojimi dejanji nikomur ni naredil nepopravljive škode.
Mariniča sumijo goljufanja pri izpitu iz nemščine
V preteklem mandatu se je v aferi znašel tudi poslanec SDS Branko Marinič, ki ga preiskovalni organi sumijo domnevnega goljufanja pri izpitu iz nemščine na Fakulteti za organizacijske vede. Kranjskemu okrajnemu sodišču ga doslej ni uspelo privabiti na razpravo, poslanec pa vseskozi zavrača krivdo. Ob tem se je v medijih znašel tudi leta 2009, ko ni poravnal računov za večletne stroške službenega stanovanja v Ljubljani, ker v nabiralniku ni preverjal pošte.
Odstop poslancev je najboljša rešitev
Podpredsednik parlamenta Jakob Presečnik pravi, da zadnje afere poslancev mečejo slabo luč na celoten državni zbor. Prepričan je, da bi morali posamezniki in njihove stranke bolj presoditi primernost kandidatov za DZ. Ob aferah pa bi bilo po njegovem mnenju najbolje, da vsak posameznik ugotovi, da nek način obnašanja ni primeren in takoj odstopi.
Tako bi bilo za ugled parlamenta po Presečnikovih ocenah najboljše, če bi tudi poslanci, ki so se znašli v aferah (Meršol, Simčič in Marinič) odstopili. Ob tem vendarle dodaja, da vseh treh ne bi metal v isti koš, ampak je treba pregledati vse tri primere. Toda Presečnik iz izkušenj zagotavlja, da velika večina v DZ "ni niti okužena niti ne razmišlja o čemer koli glede tega, kar se sedaj valja po medijih in v javnosti".
Rupar odstopil sam, Prijatelj zaradi obsodbe
Poslanske klopi sta doslej zaradi afer zapustila dva poslanca. Sam je oktobra 2006 odstopil nekdanji tržiški župan in tedanji poslanec SDS Pavel Rupar, in sicer po incidentu z najemnico svojega ljubljanskega stanovanja; pozneje se je med drugim izkazalo, da protikorupcijski komisiji ni posredoval podatkov o lastništvu dveh stanovanj. Mandat je predčasno sklenil tudi poslanec SNS v prejšnjem sklicu DZ Srečko Prijatelj, a ne po lastni volji. Zaradi izsiljevanja ga je namreč koprsko sodišče septembra 2010 obsodilo na pet let in dva meseca zapora, njegovo kazen pa je višje sodišče marca lani znižalo na štiri leta.
Na afere pa niso imuni niti evropski poslanci. Med slovenskimi je lani odstopil Zoran Thaler, potem ko je Sunday Times poročal o tem, kako so se njegovi novinarji pod krinko lobistov z nekaterimi poslanci, med njimi tudi Thalerjem, dogovorili, da bodo ti v zameno za denar poskrbeli za sprejetje določenih dopolnil k evropski zakonodaji na področju financ. Evropski urad za boj proti goljufijam Olaf v preiskavi primera pozneje ni našel dokazov o nepravilnostih, na podlagi katerih bi lahko uvedli disciplinski ali kazenski postopek.
KOMENTARJI (64)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.