Slovenija bo ZDA izročila pismo s pozivom, naj glede arbitraže odločneje stopi na stran mednarodnega prava

Parlamentarne stranke so bile na političnem vrhu pri premierju Miru Cerarju enotne, da je odločitev arbitražnega sodišča o meji treba spoštovati in implementirati. Cerar je pojasnil, da je na sestanku želel doseči potrditev in utrditev politične enotnosti glede spoštovanja arbitražne odločbe in njene implementacije.

"Danes smo skupaj pokazali trdno odločenost,da bo Slovenija spoštovala razsodbo arbitražnega sodišča in jo implementirala,'' je dejal po srečanju. ''Razgovor je bil konstruktiven. Ocenili smo, da mora biti Slovenija v procesu implementacije odločna, a preudarna. S srečanji bomo nadaljevali,'' je pojasnil.

Vsak korak moramo po njegovem mnenju temeljito premisliti, ga sprejeti premišljeno in vseskozi vzdrževati dialog s Hrvaško v duhu dobrososedskih odnosov.

Premier je na srečanju izpostavil aktivnost vlade po arbitražni razsodbi in njeno skrb za ljudi na mejnem območju, ki jih je arbitražno sodišče dodelilo Hrvaški. Pojasnil je, da bodo na vladi ta teden ustanovili delovno skupino, ki bo izvajala redne aktivnosti glede implementacije arbitražne razsodbe, o katerih pa se bodo morali sproti dogovarjati s Hrvaško.

Po Cerarjevih besedah so izpostavili tudi pomen odločbe arbitražnega sodišča za širšo regijo, posebej za države Zahodnega Balkana. Spomnil je še, da bodo 10. julija prejeli celovito besedilo odločbe, ki ga bodo lahko preučili tako na vladi kot v DZ. Začele pa se bodo tudi priprave na spremembe določene zakonodaje in podzakonskih aktov, je napovedal.

Udeležence srečanja je tudi spomnil, da se bo 12. julija srečal s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem. "Predstavil mu bom, kakšen je naš pogled na prve in kasnejše korake v zvezi z arbitražno odločbo, potem pa mu bom prisluhnil." Kot pravi, verjame v konstruktiven razgovor, vendar pa je poudaril, da glede srečanja ne smemo imeti prevelikih pričakovanj, saj Hrvaška vztraja, da odločbe ne bo implementirala. Cerar kljub temu napoveduje, da bo na srečanju zelo jasno zastopal stališče, da je treba v sodelovanju s sosedo implementirati arbitražno odločbo. "Gre za prvi tovrstni razgovor, do katerega je treba imeti razumevanje, da verjetno še ne bo prinesel nekaterih jasnih odločitev ali rešitev," je povedal premier. A je po njegovem mnenju pomembno, da dialog začnejo.

Janša: Veliko sreče pri implementaciji sodbe

Na sestanku pa sodelujoči niso dosegli soglasja o tem, ali je bila arbitraža sploh potrebna in kako se lotiti implementacije sodbe, saj vlada tega enostransko, kot je opozoril prvak SDS Janez Janša, ne more storiti.

Janša je po odhodu z vrha dejal, da enotnost med strankami obstaja glede pravnega vidika celotne zadeve, obžaluje pa, da sestanek ni bil sklican vsaj en teden prej. "Spoštujemo dejstvo, da je bil arbitražni sporazum, sicer s pičlo večino, potrjen na referendumu, vendar pa je odločitev za Slovenijo toliko zavezujoča kot za Hrvaško in je ni mogoče enostransko uresničiti," je ocenil.

Zato želi vladi veliko sreče pri implementaciji sodbe. Gre namreč za novo priložnost, v kateri bi lahko izkoristili svoje prednosti, vendar pa Janša meni, da tega ne bomo dosegli. Slovenija lahko po njegovem mnenju realno pričakuje poizkus mediacije. "Prišlo bo do sestankov, na katerih bodo predstavniki Evropske komisije, Slovenije in Hrvaške, državi pa bosta v enakovrednem položaju. Tam mora Slovenija izpostaviti regionalni vidik, saj napačno pristaja na to, da se to mejno vprašanje rešuje preko tretje strani," je dejal Janša.

Pričakuje namreč, da bo Hrvaška podobno vsebino, kot je prišla z arbitražnega sodišča v Haagu, "zapakirala" v bilateralni sporazum in ga bo pripravljena tudi sprejeti. Gre namreč za rešitev, ki gre po njegovem mnenju vsebinsko gledano v korist Hrvaški.

Po besedah predsednice Zavezništva Alenka Bratušek so se danes dogovorili, da je treba hiteti, ampak da bodo v tem trenutku hiteli počasi. Kot je navedla, je bilo omenjeno, da je treba spremeniti 52 aktov, od tega devet zakonov. Obljubljeno pa jim je bilo, da bo poskrbljeno za ljudi, ki bodo po določitvi meje ostali na Hrvaškem. Prav tako so dobili obljubo, da bodo sproti seznanjeni s tem, kako bodo ti postopki tekli in da bo tudi v prihodnje še kakšen podoben sestanek.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je pogovor ocenil kot konstruktiven. Kot je izpostavil, so bili na njem zdajšnji predsednik vlade in trije bivši, "ki vsi vedo, kako težko se je na nek način pogajati in dogovarjati s sosedi". Upa, da bomo znali to izkoristiti sebi v prid in da ne bodo politične stranke nabirale političnih točk pri tej temi, "ki je žal 26 let nismo rešili". "Če bomo to v glavah predelali, verjamem v dober izid," je dejal Han. Na očitke o zavajanju volivcev na referendumu pred sedmimi leti pa je odgovoril: "Ali smo imeli v tej državi na mizi kaj boljšega, kot je današnji izid? Nismo imeli. Žal." Han je mnenja, da so zadeve potekale na najbolj demokratičen način; na referendumu je bila izražena podpora, arbitražno sodišče je razsodilo in sedaj je potrebno to spoštovati.

'Na miren način in s pogovori'

Predsednik republike Borut Pahor, ki se je prav tako udeležil sestanka, je dejal, da je za uveljavitev razsodbe arbitražnega sodišča na miren način in s pogovori. "Imamo enkratno priložnost, da enkrat za vselej zapremo to poglavje. Ne bo lahko zaradi stališča hrvaške države, vendar pa mislim, da je s potrpežljivo in modro politiko to mogoče storiti tako, da se bomo čutili vsi potem zadovoljne, ker je bilo to vprašanje enkrat za vselej na osnovi sodišča, ki ga je določil arbitražni sporazum, sprejeto in rešeno."

Ponovil je, da je zelo zadovoljen z razsodbo arbitražnega sodišča glede poteka meje v Piranskem zalivu in izrazil prepričanje, da katerakoli odločitev prej ali pozneje glede rešitve meje s Hrvaško ne bi bila za Slovenijo ugodnejša od te, ki jo je Slovenija dosegla z arbitražnim sporazumom.

Priznal je, da bo uveljavitev razsodbe sodišča velik in zahteven problem ob zavedanju, da Hrvaška uradno razsodbe arbitražnega sodišča ne upošteva. Izpostavil je še pomen splošnega konsenza, da je treba tudi uveljavitev razsodbe arbitražnega sodišča doseči "mirno, s pregovori, preudarno in tako, da se ohrani mir in varnost in okrepi zaupanje in dobro sosedstvo na dolgi rok".

"Pred nami je zahteven problem, ki ni nerešljiv," je še dejal predsednik republike. Dodal je, da bo "mogoče z dialogom, posvetovanji, preudarnostjo, potrpežljivostjo in politično modrostjo" tudi to obrniti v smer pravične in trajne rešitve odnosov in problemov s sosednjo Hrvaško.

Izrazil je prepričanje, da je pravo na strani Slovenije in da se bodo polemike z zadovoljstvom ali nezadovoljstvom glede razsodbe arbitražnega sodišča kmalu polegle. Ocenil je še, da bo zelo pomembno, da bo v dialogu pomagala Evropska komisija in da bo mednarodna skupnost spodbudila obe državi, da prideta do rešitve tega vprašanja na osnovi mednarodnega prava in odločitve arbitražnega sodišča. "Toda na koncu vseh koncev bosta obe državi naposled spregledali, da je to potrebno storiti na za obe strani koristen način, ker to v obeh državah ohrani mir, varnost, možnost nadaljnjega odličnega gospodarskega in slehernega sodelovanja" in nenazadnje tudi mir v regiji. "Regija je v tem smislu zelo pomembna," je še dejal Pahor.

Ostre besede med Erjavcem in poslancema SDS 

Medtem pa je seja parlamentarnega odbora za zunanjo politiko (OZP) med drugim minila v znamenju polemične razprave med ministrom za zunanje zadeve Karlom Erjavcem in članoma odbora iz vrst opozicijske SDS. Poslanca SDS Branko Grims in Anže Logar sta namreč menila, da je razsodba arbitražnega sodišča slaba za Slovenijo.

Logar je med drugim še dejal, da gre pri uradnih odziv na razsodbo za "samohvalo brez samokritike". Grims je poudaril, da je Slovenija izgubila stik z odprtim morjem in "praktično vse, kar je imela skozi vso svojo zgodovino".

"Slovenija je skozi vso svojo zgodovina imela teritorialni stik in neposreden dostop do odprtega morja. Zdaj ga prvič v zgodovini nima več in sploh ni več prava pomorska država in je prikrajšana država," je še opozoril Grims. Menil je še, da je "skrajna neumnost", da je uradno stališče vlade, da je arbitraža "veličasten dosežek", ker naj bi to bilo slabo za morebitna nadaljnja dvostranska pogajanja. Arbitraža je katastrofa za Slovenijo in njen nadaljnji razvoj, je še dejal. Menil je tudi, da je Hrvaška z arbitražno razsodbo "dobila več, kot je sama pričakovala".

Erjavec je v odgovoru dejal, da Slovenija praktično ima stik z odprtim morjem, "ima fizični stik z odprtim morjem". Območje stika daje tri svoboščine (svoboda plovbe, svoboda preleta in postavljanja kablov, cevovodov itd.), ki pomenijo, da de iure ima Hrvaška teritorialno morje, de facto pa ima to tudi Slovenija, je še dejal. Začudil se je tudi nad ravnjo današnje razprave na OZP. "Tega res nisem navajen, da se tako žaljivo diskutira o zadevah," je dejal zunanji minister. 

Slovenska policija potrdila še kopenski incident

Slovenska policija je danes potrdila še en incident s hrvaškimi policisti, ki pa se ni zgodil na morju, so poročali v oddaji SVET. Patrulja slovenskih policistov je prejšnji petek na Tomšičevi parceli, ki je po novem nesporno slovenska, ugotovila prisotnost patrulje hrvaške mejne policije. Izrekli so jim opozorilo, nato pa so zapustili območje v smeri Hrvaške.

Slovensko pismo ZDA

Prva priložnost za konkretne pogovore s sosedi bo že jutri, ko predsednik Pahor in njegova hrvaška kolegica Kolinda Grabar Kitarović potujeta v Varšavo na vrh "Pobude treh morij", ki se ga bo udeležil tudi ameriški predsednik Donald Trump. Znano je, da je stališče ZDA do arbitraže bolj pisano na kožo Hrvaški. Da se ne želijo vpletati v spor in da je to bilateralno vprašanje dveh članic Nata, pravijo.

Zato je v Varšavo s Pahorjem odpotoval tudi eden najbolj cenjenih slovenskih diplomatov in državni sekretar na zunanjem ministrstvu Iztok Mirošič, so poročali v oddaji 24UR. Ta naj bi tja odšel s posebnim pismom za ameriškega zunanjega ministra Rexa Tillersona. V njem naj bi svetovno velesilo pozvali, da se ji ni treba postavljati na nobeno stran, pač pa morajo odločneje stopiti na stran mednarodnega prava. Podobno, kot so lani storili v primeru Južnokitajskega morja, ko sta si bili v laseh Kitajska in Filipini. Rešitev so poiskali na ad hoc sodišču, podobnem arbitražnem, in po razsodbi so ZDA zahtevale spoštovanje razsodbe.

Plenković kritičen do Evropske komisije

Hrvaškega premierja Plenkovića so novinarji med današnjim obiskom v Bakru nedaleč od Reke vprašali za komentar izjave prvega podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa, da je treba uveljaviti odločitev arbitražnega sodišča o meji med Hrvaško in Slovenijo.

Plenković je ponovil, da hrvaške institucije vztrajajo pri enotnem stališču, ko gre za arbitražno sodbo. "Bilo bi dobro, da Evropska komisija ostane v okviru svojih pristojnosti, za arbitražni proces in mejna vprašanja pa nima nobenih pristojnosti."

Spomnil je, da se Belgija in Nizozemska o meddržavni meji pogovarjata že leta, ne da bi opazil, da je bila to tema na sejah Evropske komisije ali Evropskega parlamenta. Kot je dodal, pričakuje od svojih kolegov in članov komisije jasno izjavo, da spoštujejo dejstvo, da gre za dvostranski problem ter da je Hrvaška pripravljena iskati rešitve v pogovorih s Slovenijo.

Potrdil je, da bo Hrvaško stališče nespremenjeno glede ocene, da je bil arbitražni postopek kontaminiran zaradi kršitev slovenske strani. "Pomembno je najino srečanje s kolegom Cerarjem 12. julija v Ljubljani. Vsi naši odzivi so razumski in racionalni, prejšnji teden smo poudarili, da ne želimo nobenih enostranskih potez Slovenije, niti jih ne bo naredila Hrvaška. V prihodnje se bomo pogovarjali o reševanju vprašanja meje," je dejal Plenković, ki se danes mudi na obisku v Primorsko-goranski županiji.

Sklenil je, da na Hrvaškem ni potrebna zaskrbljenost zaradi izjave po kolegiju Evropske komisije. "Ta izjava nima nobene posebne politične ali pravne moči," je sklenil.

Med drugim je dejal, da je Hrvaška zaradi blokade Slovenije izgubila dve leti v pogajalskem procesu za vstop v Evropsko unijo, še tri pa zaradi odnosov z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije. Kot je povedal, se ni nihče iz Bruslja Hrvaški opravičil, ker je dvostransko vprašanje s Slovenijo pred leti oviralo njen pogajalski proces.