VIDEO: 'EU se zelo pritožuje nad Poljsko in Madžarsko, ki v primerjavi s Španijo delata zelo majhne prekrške'

Premier Miro Cerar je danes ob robu razprave o 20. obletnici sodelovanja Slovenije v mednarodnih mirovnih operacijah in misijah izrazil zaskrbljenost glede dogodkov v Kataloniji in pozval k mirni rešitvi. Slovenci ob teh dogodkih v Kataloniji nismo in ne moremo biti ravnodušni, je povedal.

"To situacijo je treba rešiti po mirni, demokratični in pravni poti, z dialogom. In predvsem je treba imeti pred očmi to, da taki dogodki ne smejo porušiti naše enotnosti v celi Evropi," je dejal, kot je poročal Radio Slovenija.

Tudi zunanji minister Karl Erjavec je izrazil zaskrbljenost zaradi dogajanja v Kataloniji. "Mislim, da je situacija izjemno zapletena. Upam, da je že dosegla vrh in da se bo začela razpletati. Dobra novica je, da sta obe strani pripravljeni na dialog," je dejal minister.

Je pa Erjavec opozoril, da "slika ni črno-bela", ker da je bil referendum nelegalen in ni bil v skladu s špansko ustavo. "Po drugi strani je pa res, da je bilo povsem nepotrebno, da je španska vlada poslala policijske sile," je dejal.

"Mislim, da bo treba nadaljevati dialog. Očitno v zadnjih osmih letih med Barcelono in Madridom tega dialoga ni bilo. Barcelona ni bila slišana in zato so takšne reakcije, kot smo jim bili priča, pač posledica vsega tega dogajanja v preteklosti. Upam, da sta obe strani spoznali, da na takšen način ne bo mogoče doseči zaželenih ciljev," je še dejal Erjavec in izrazil pričakovanje, da bo Madrid "poslušal in uslišal želje katalonskega naroda, ki gredo predvsem v smeri, da bi imeli neko večjo stopnjo avtonomije".

"Treba pa je vedeti, da če dialog ne bo uspešen, da ima to lahko zelo dramatične posledice," je še opozoril Erjavec in spomnil, da ni samo Katalonija tista, ki želi svojo samostojnost, ampak so v Španiji tudi Baski, v Evropi Škotska, pa tudi v Italiji je Severna liga že izvedla kampanjo za odcepitev severnega dela države. "Tako da je treba v tem trenutku zadržano spremljati, kaj se dogaja," je dejal.

Opozoril je tudi, da situacije v Kataloniji ne gre primerjati s Slovenijo. "Naš postopek osamosvojitve je potekal v skladu z ustavo, v skladu s pravnim redom. V naši, slovenski ustavi je bila zapisana pravica republike do samoodločbe. Treba je vedeti, da Slovenija ni šla v samostojnost samo zato, da bi bila samostojna in suverena država, ampak tudi zaradi nedemokratičnega sistema v nekdanji Jugoslaviji," je poudaril minister.

Bil pa je precej zadržan v komentarju rezultatov referenduma o neodvisnosti Katalonije. Za neodvisnost je glasovalo 90 odstotkov udeležencev, a Erjavca očitno moti nizka volilna udeležba. "Kar se tiče referenduma, je bil ta oviran zaradi posega policije, dejstvo pa je, da je bila udeležba okoli 42-odstotna (...) Lahko sicer špekuliramo, kaj so razlogi. Morda je bil strah ali pa morda, da si nekateri vseeno ne želijo samostojnosti, ampak si želijo še naprej živeti pod špansko kraljevo krono. To je zdaj zelo težko reči, kaj je pravzaprav želja vseh, ki živijo v Kataloniji," je dejal Erjavec.

Na ta način Slovenija tudi še ne razmišlja, ali bi priznala Katalonijo. To je v izjavi glede na poročanje Radia Slovenija poudaril tudi Cerar, ki je poudaril, da "zdaj še ni čas za to."

V Levici so premierja Cerarja pozvali, naj stopi "na stran vladavine prava in demokracije", ostro obsodi ravnanja španskih oblasti, predvsem pa, da z načelno držo ta stališča čim prej zagovarjate tudi v institucijah Evropske unije. Biti zaskrbljen na tej točki ne zadostuje več. 

Kučan pretresen nad nasiljem in zaskrbljen, ker EU molči 

Prvi predsednik demokratične Slovenije Milan Kučan je pretresen nad nasiljem, ki smo ga bili priča v Španiji. "Pretresen sem nad brutalnim nasiljem, s katerim je španska vlada poskušala odreči Kataloncem pravico, da glasujejo o svoji prihodnosti. To nasilje je necivilizacijsko in v nasprotju s temeljnimi vrednotami evropske povezave, zato ga je v imenu teh vrednot nujno obsoditi," je v odzivu zapisal Kučan. 

Zaskrbljen je zaradi "molka evropskih institucij". "Zmorejo načelnost in pogum za obsodbe kršitev človekovih pravic in demokratičnih vrednot v svetu, od Rusije in Turčije, do Egipta, Irana in celo Kitajske. Ko se to dogaja v eni od članic EU, molčijo," je bil kritičen Kučan in pozval Evropsko komisijo, naj prevzame vlogo posrednika med Madridom in Barcelono. Opozoril je tudi, da povratek na stare odnose ne bo več mogoč.

"Slovenska izkušnja govori o tem, da poskus preprečevanja želje naroda po samoodločbi ne koristi nikomur. Danes, po dveh desetletjih, ima Slovenija urejene odnose s tistimi, ki so z orožjem preprečevali pravico Slovencev do samoodločbe. Kar smo skupaj dosegli zdaj, bi lahko že takrat, brez vojne, brez človeških žrtev, brez toliko zamujenih priložnosti. O tem kaže razmisliti v dialogu Madrida z Barcelono in Brusljem," je še pozval slovenski predsednik v času osamosvajanja.

Tudi Rupel zelo kritičen do (ne)odziva EU

Nekdanji zunanji minister in vodja skupine mednarodnih opazovalcev pri referendumu v Kataloniji Dimitrij Rupel je kritično nastopil proti EU. ''Po mojem prepričanju je v odzivu preveč zadržana. Razumem, da je Španija članica EU in da je treba biti previden, a prekrški proti demokratičnim standardom so bili tako zelo veliki, da jih je težko spregledati. EU se zelo pritožuje nad Poljsko in Madžarsko, ki v primerjavi s Španijo delata zelo majhne prekrške, zato bi človek pričakoval, da bi bili strožji tudi do Španije,'' je v pogovoru za POP TV poudaril Rupel. 

Rupel je kot vodja opazovalcev dejal, da so lahko Katalonci zadovoljni, saj so bili dobro pripravljeni. ''Tisti, ki so prišli volit, so bili trdno odločeni, da podprejo neodvisnost. Zanimalo nas je predvsem, kako potekajo postopki. Ti so bili pošteni, držali so se španske zakonodaje, tako da jim ni kaj očitati,'' je povedal. 

Vtis, ki so ga Katalonci pustili, je bil po besedah Rupla ''fantastičen''. ''Privrženost demokratičnemu procesu je bila velika in tudi sprejemanje naše vloge kot mednarodnih opazovalcev je bilo simpatično. Vsepovsod so nas pozdravljali. Presenetilo me je ali celo navdušilo, da so množice potrpežljivo čakale. Poleg tega je bilo ogromno mladih ljudi. Tisti, ki so načrtovali neodvisnost, jim za prihodnost, kot to vidim jaz, ni treba skrbeti.'' 

Kje so podobnosti in razlike med Slovenijo in Katalonijo?

Na družbenem omrežju Facebook pa se je danes z daljšim zapisom oglasil tudi predsednik slovenske osamosvojitvene vlade in evropski poslanec Lojze Peterle, ki je že včeraj sporoči, da "nasilje ni prava pot".

Potem ko so se pojavile številne primerjave med sedanjo situacijo Katalonije in osamosvajanjem Slovenije, je zapisal, da obstajajo številne podobnosti, a tudi pomembne razlike: "Slovenci smo imeli po takratni jugoslovanski ustavi pravico do samoodločbe in odcepitve - pa JLA ob napadu na Slovenijo ni prav nič zanimala naša ustavna pravica. Kataloncem španska ustava tega ne zagotavlja in daje vladi podlago za zakonit odziv. Mi smo se želeli rešiti države z nedemokratičnim režimom, Katalonci živijo v demokratični Španji, seveda s slabim spominom na frankizem. Mi smo se z referendumom, ki ga je zaznamovala visoka volilna udeležba, veliko večino odločili za neodvisnost. V Kataloniji pa je včeraj na volišča prišla manj kot polovica volilnih upravičencev. Pri nas se je referendum torej zgodil v okoliščinah okrog devetdeset odstotnega deleža slovenskega prebivalstva, v Kataloniji je razmerje blizu 1:1. Kako je na rezultat katalonskega referenduma vplival surov pristop nacionalne garde, bo sicer še zagotovo predmet debate. So pa vse naštete razlike podlaga za politizacijo."

Katalonci so na pomoč sicer pozvali EU, a Peterle meni, da bi ta težko uskladila enotno mnenje o katalonski neodvisnosti: "Spomnimo se časov osamosvajanja Slovenije, Hrvaške in nazadnje Kosova, ki ga nekaj držav EZ, vključno s Španijo, še ni priznalo."

Da pa se bo morala povezava soočiti z naraščajočimi separatističnimi težnjami po povezavi in zavzeti nekaj stališč: "Najprej glede pravice do samoodločbe. Katalonci niso edini izziv. V zraku je referendum na Škotskem. Katalonsko-španski-evropski problem lahko reši samo odgovoren političen dialog. Spoštovanje dostojanstva vsakega velja tudi za narode," je še zapisal Peterle.

Predsednik SLS Marko Zidanšek pa je v pisni izjavi spomnil, da smo tudi v Sloveniji imeli referendum, plebiscit o neodvisnosti, zato se lahko zelo dobro zavedamo, kako pomemben je ta trenutek za Katalonce. "Situacija v Kataloniji je ušla z vajeti in nasilje španske policije nad volivci obsojam. Vsak narod ima pravico, da izrazi svojo željo, kot smo jo v Sloveniji pred osamosvojitvijo, kot so jo na Škotskem ali na Kosovu," je poudaril.