Slovenski okoljevarstveniki svarijo: Zaščitimo vodne vire

Novelo, ki jo državni zbor obravnava po skrajšanem postopku, je koalicija v zadnjem trenutku dopolnila z določbama, ki bi na vodovarstvenih in obalnih območjih dopustili nekatere do zdaj nedovoljene posege. Spremembam med drugim nasprotujejo strokovna združenja, naravovarstveniki in zbornica komunalnega gospodarstva.

Mnenja so različna tudi zaradi načrtov gradnje hidroelektrarn na srednji Savi. Okoljevarstveniki pozivajo k zaščiti vodnih virov, za okoljskega ministra Andreja Vizjaka pa je hidroenergija eno od ključnih orodij razogličenja.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je bil pred nekaj tedni kritičen do postopkov, ki jih ministrstvo za okolje in prostor vodi v zvezi s pripravo osnutka novega zakona o varstvu okolja

Ocenil je, da delovanje ministrstva ni skladno s sodobnimi demokratičnimi standardi. Ob tem je opozoril, da je v zadnjem času zaznan tak modus operandi ministrstva, da  pripravlja pomanjkljivo obrazložene ali celo neobrazložene predloge predpisov, kar vzbuja resno skrb glede zaznane širše degradacije temeljnih postulatov varstva okolja – tako z vidika nacionalnih predpisov kot z vidika mednarodnih standardov.

V zadnjih dneh duhove buri zlasti spreminjanje zakona o vodah, saj bi z novelo omogočili določene posege na vodovarstvenih in obalnih območjih, ki so bili doslej prepovedani.

Vsak peti otrok nima dovolj vode za zadostitev vsakodnevnim potrebam

Po vsem svetu več kot 1,42 milijarde ljudi, med njimi 450 milijonov otrok, živi na območjih z visoko ali izjemno visoko stopnjo vodne ranljivosti, ugotavlja Sklad ZN za otroke (Unicef). To pomeni, da vsak peti otrok na svetu nima dovolj vode, da bi zadostil svojim vsakodnevnim potrebam, so ob današnjem dnevu opozorili v organizaciji.

"Svetovna vodna kriza se ne bliža, temveč je že tu, podnebne spremembe pa jo bodo samo še poslabšale," je opozorila izvršna direktorica Unicefa Henrietta Fore. "Otroci so največje žrtve. Ko se izsušijo vodnjaki, so otroci tisti, ki zaradi hoje po vodo k oddaljenim vodnim virom ne hodijo v šolo. Ko se zaradi suše zmanjšajo zaloge hrane, otroci trpijo zaradi podhranjenosti in zaostajajo v rasti. Ko poplave prizadenejo območja, otroci zbolijo zaradi bolezni, povezanih z onesnaženo vodo. Ko primanjkuje vode, si otroci ne morejo umiti rok, da bi preprečili širjenje bolezni," je ponazorila.

Otroci v več kot 80 državah živijo na območjih z visoko ali izjemno visoko stopnjo vodne ranljivosti. V vzhodni in južni Afriki je delež otrok, ki živijo na takšnih območjih, največji. Več kot polovica otrok – 58 odstotkov – ima namreč vsak dan težave z dostopom do zadostne količine vode. Sledijo zahodna in srednja Afrika (31 odstotkov), južna Azija (25 odstotkov) in Bližnji vzhod (23 odstotkov). Največ otrok, ki živijo na območjih z visoko ali izjemno visoko stopnjo vodne ranljivosti – več kot 155 milijonov otrok – živi v južni Aziji.

Svetovne potrebe po vodi ob tem še naprej drastično naraščajo, medtem ko se viri zmanjšujejo

Poleg hitre rasti števila prebivalstva, pospešene urbanizacije, malomarnega ravnanja in slabega upravljanja z vodnimi viri razpoložljive količine vode zmanjšujejo tudi podnebne spremembe in ekstremni vremenski dogodki. Po podatkih Unicefa iz leta 2017 bo skoraj vsak četrti otrok na svetu do leta 2040 živel na območju z velikim pomanjkanjem čiste pitne vode in dostopa do vodnih virov.

Unicef je zato sprožil pobudo Varna preskrba z vodo za vse, s katero bi vsakemu otroku zagotovili dostop do trajnostnih in podnebno odpornih vodnih storitev. "Ukrepati je treba dvojno: za reševanje vodne krize ter za preprečevanje poslabšanja razmer," je opozorila Forova. "Varno preskrbo z vodo za vsakega otroka lahko dosežemo samo z inovacijami, naložbami in sodelovanjem ter z zagotavljanjem trajnostnih storitev, ki so odporne na podnebne spremembe. Ukrepati moramo čim prej, za svoje otroke in naš planet," je sklenila Henrietta Fore.

Pomen vode v kmetijstvu in pri pridelavi hrane

Kmetijstvo lahko povzroča onesnaževanje voda predvsem zaradi nepravilne ali prekomerne uporabe organskih in mineralnih gnojil ter fitofarmacevtskih sredstev. Zato je ena izmed strateških usmeritev razvoja slovenskega kmetijstva tudi zmanjševanje njegovih negativnih vplivov na naravne vire, še posebej vire pitne vode, so ob današnjem svetovnem dnevu voda pojasnili na Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (MKGP): "Ukrepi kmetijske politike podpirajo kmetijstvo tudi v njegovi okoljski funkciji. Spodbujajo nadstandardne sonaravne kmetijske prakse, ki so usmerjene v ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi, v ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine ter blaženje in prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam. S temi plačili je kmet 'nagrajen' kot skrbnik okolja, ki s svojimi aktivnostmi poleg tega, da prideluje hrano, tudi varuje vode in tla ter ohranja naravo."

Višanje temperatur, vremenski ekstremi in drugačna razporeditev padavin postavljajo pridelavo hrane pred nove izzive

Podnebne spremembe nas silijo v prilagajanje novim dejstvom. Med panogami, ki so zaradi podnebnih sprememb najbolj prizadete, je tudi kmetijstvo. Višanje temperatur, vremenski ekstremi, drugačne razporeditve padavin postavljajo pridelavo hrane pred nove izzive. Odziv na to so uvedbe novih vrst kultur v kmetijsko pridelavo in namakanje kmetijskih zemljišč, so izpostavila na MKGP:  "V Sloveniji imamo z namakanjem kmetijskih zemljišč veliko izkušenj, vendar nas dosedanje podnebne razmere niso silile v obsežnejšo izgradnjo namakalnih sistemov. Danes in v bližnji prihodnosti pa bo namakanje nujno za zagotavljanje stabilnega in kakovostnega pridelka. Sodelovanje med resorji (predvsem s področij voda, kmetijstva in narave) je ključno za izgradnjo novih namakalnih sistemov in njihovo umeščanje v prostor. Slovenija je vodnata država, voda in tla so njeno bogastvo, povezava med njimi pa je namakanje kmetijskih zemljišč."

Brez vode torej ni kmetijske pridelave, ne glede na to, ali pridelujemo hrano na prostem ali pa v rastlinjakih, v zemlji ali v substratih. "V kmetijstvu in živilstvu se pomena vode in stroškov, ki so s tem povezani, zelo dobro zavedamo, zato spodbujamo takšne kmetijske prakse in načine pridelave ter predelave hrane, pri katerih je raba vode čim bolj racionalna," so zagotovila MKGP. 

"Voda je pomembna za preživetje, zato je bistvenega pomena, kako je opredeljen in zagotovljen dostop do nje," je zapisal varuh

Peter Svetina je v sporočilu za javnost ob današnjem svetovnem dnevu voda opozoril na pravico do čiste pitne vode: "Ker je jasno, da je količina pitne vode povsod po svetu omejena, je voda pomembna ekonomska dobrina, čedalje bolj pa se krepijo misli in ideje, da voda ne bil bila več javna, pač pa tržna dobrina."

Resolucija Generalne skupščine Združenih narodov o človekovi pravici do vode in sanitarij iz leta 2010 je pomenila ključen korak pri opredelitvi dostopa do pitne vode kot človekove pravice. Vendar pa zgolj sprejetje resolucije še ne zagotavlja dostopa do vode vsem. Za to je nujen sprejem ustrezne zakonodaje v posameznih državah ter nato tudi njeno dejansko izvajanje, je spomnil Svetina.

V Sloveniji smo pravico do pitne vode izrecno zapisali v ustavo leta 2016. "Z dopolnitvijo ustave smo pričakovali, do bo to predstavljalo le temelj doslednejšega izvajanja človekove pravice do čiste pitne vode ter da bo zapis v ustavo pristojne spodbudil k nujno potrebnim spremembam na zakonodajnem področju. Žal pa deklaratoren vpis v ustavo kot najvišji pravni akt ni dosegel zaželenih učinkov pri širjenju zavesti o pomenu pitne vode ter o nujno potrebnih spremembah zakonov in podzakonskih aktov," opaža varuh.

"Nikakor ne moremo biti zadovoljni samo z vpisom pravice do pitne vode v ustavo, pač pa je s ciljem zaščite te pravice nujno takojšnje sprejetje vseh potrebnih predpisov, za kar se je sicer rok iztekel že maja 2018 in na kar smo pri varuhu pristojne že večkrat opozorili," je ponovno posvaril Svetina.

Slovenija v Evropi velja za vodno bogatejšo državo, to pa terja še posebej preudarno upravljanje z vodami. K ohranjanju čiste in neoporečne pitne vode smo zavezani vsi, bistvena odgovornost za zavarovanje vodnih virov pa je na oblikovalcih politik in odločevalcih, je prepričan varuh. Ob tem je opozoril na spreminjanje zakona o vodah in drugih okoljskih predpisov, ki "mora biti premišljeno, naravnano trajnostno, ob upoštevanju stroke in v dialogu z vsemi deležniki".

"Morebitne rokohitrske rešitve nas lahko kaj hitro zapeljejo v nasprotno smer, oskrba s pitno vodo bi lahko bila ogrožena, oddaljili se bomo od priznane človekove pravice do čiste pitne vode," je poudaril Svetina.

Svoj zapis je sklenil s pozivom, naj bo mednarodni dan voda opomin vsem pristojnim, da je voda najbolj dragocena dobrina, zato moramo v zvezi z njo sprejemati najodgovornejše rešitve, ki bodo zavarovale vodne vire ter prispevale h kakovosti pitne vode.