"Kompromisni sveženj je korak proti koncu pogovorov in število odprtih vprašanj se počasi manjša," je po današnjem novem, četrtem krogu sklepnega dela pogajanj z EU ocenil vodja slovenske pogajalske ekipe Janez Potočnik. Toda kljub temu bo po njegovih besedah pogajanja pred vrhunskim zasedanjem petnajsterice v Koebenhavnu 12. in 13. decembra težko skleniti: "Če bodo nekatere države s svojimi zahtevami vztrajale do Koebenhavna, bodo tudi druge težko sklenile pogajanja," je dejal Potočnik.
Premalo sredstev iz strukturnih in kohezijskih skladov
Slovensko stališče javno ni znano, po prvih reakcijah pa naj bi bila ponudba iz svežnja za kmetijstvo za državo že blizu sprejemljivega, na drugih področjih še daleč od zahtev.
Slovenija ni zadovoljna predvsem s sredstvi iz skladov za razvoj in pomoč regijam, saj naj bi več denarja iz tega naslova dobili šele po letu 2006, toda le, če bomo z Unijo dosegli dogovor o razdelitvi na tri regije. Sedaj namreč v povezavo vstopamo kot ena regija. Ljubljana je pričakovale tudi višje komprenzacije, ki bodo sicer pokrile razliko v bilanci z Brusljem, vendar bo slovenski pribitek vsa tri leta po vstopu ostal na isti ravni in bo zaradi razvitosti med najnižjimi med kandidatkami. Unija pa ne predvideva povišanja sredstev iz strukturnih in kohezijskega sklada, ponujena vsota za pomoč pri vzpostavljanju schengenske meje pa je komaj tretjina od zahtevane.
Vodja pogajalcev je pojasnil, da Slovenija ne vztraja izključno na povečanju postavk za strukturne in kohezijske sklade, temveč rešitev vidi tudi v prejemu sredstev v ta namen iz drugih virov. "Sedanja ponudba Sloveniji je razumljiva z vidika njene razvitosti glede na deseterico, je pa nerazumljiva v primerjavi s članicami. Kljub temu bo to težko spremeniti," je priznal.
Kot je spomnil, ponuja EU Sloveniji 404 milijonov evrov za strukturno in kohezijsko pomoč, od tega 236 milijonov za prvo in preostalo za drugo. "Naša želja sicer je, da bi te politike že v obdobju do leta 2006 lahko uporabljali kot sestavni del politik EU, a to bo verjetno postalo po delitvi države v te namene na dve ali tri regije, kar se bo skladno s pogajalskim dogovorom zgodilo po letu 2006. S tem pa se bo bistveno izboljšalo izhodišče pri merilih za upravičenost do te pomoči v bodoče, kar je pomembno za naslednjo finančno perspektivo, ko bo Slovenija že polnopravno sodelovala v strukturni in kohezijski politiki," je poudaril Potočnik.
Sicer danski kompromis po Potočnikovih besedah Sloveniji že prinaša nekoliko ugodnejšo proračunsko pozicijo in jo tudi srednje- in dolgoročno postavlja v boljši izhodiščni položaj za prihodnje proračunsko obdobje. Posebej velik korak naprej pa je narejen na področju kmetijstva, kjer je država v veliki meri že zadovoljna. "V celoti ponudba pa ponudba še ni sprejemljiva in eno od odprtih vprašanj ostaja raven, do katere bi imela Slovenija pravico doplačevati neposredna plačila svojim kmetom iz lastnega proračuna," je povedal. Dansko predsedstvo v svežnju Sloveniji ponuja raven 85 odstotkov, država želi stoodstotno raven.
Vprašanje o zaščiti nepremičninskega trga je še odprto
Glede presenetljivega predloga iz svežnja, ki bi državi dajal pravico ščititi svoj trg nepremičnin še sedem let po vstopu v EU, kljub dogovoru o njegovem odprtju v prihodnjem letu iz evropskega sporazuma, pa je pogajalec ponovil stališče, da je vprašanje še odprto. "Gre za ponudbo predsedstva, ki - enako kot celoten sveženj - še ni usklajena s petnajsterico. V tem kontekstu je tudi naš odgovor," je dejal Potočnik.
