Slovenski mladostniki manj pogosto na dieti od evropskih vrstnikov

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je objavila poročilo raziskave, ki so jo naredili med šoloobveznimi otroki, starimi 11, 13 in 15 let, v 42 državah, med njimi tudi v Sloveniji. Raziskava 'Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju' ugotavlja, da je uporaba tobaka v povprečju v zadnjem desetletju med evropskimi šoloobveznimi otroki pomembno upadla, je pa zdravje mladostnikov pomembno ogroženo zaradi neenakosti glede na spol in socialno-ekonomski položaj družine.

Slovenija se je v raziskavo, ki poteka vsake štiri leta, vključila leta 2002, leta 2014 pa jo je izvedla že četrtič, v njej pa je sodelovalo skoraj 5.000 otrok in mladostnikov. Raziskava zajema številna področja mladostnikovega življenja: družino, šolo, vrstnike, življenjski slog - prehrana, gibanje, spanje, tvegana vedenja (npr. alkohol, tobak, nasilje, konoplja, trpinčenje) - samoocena zdravja, zadovoljstva in počutja.

''Slovenski mladostniki se glede na mladostnike iz ostalih 42 držav, zajetih v raziskavo, visoko uvrščajo pri vprašanjih o obremenjenosti za šolo, pri samooceni, da so predebeli, prav tako glede na izračunan indeks telesne mase (ITM), da so prekomerno hranjeni ali predebeli; visoko pa se uvrščajo tudi pri tedenskem pitju alkohola in pri uporabi kanabisa (kadarkoli in tudi v zadnjih 30-ih dneh),'' je povedala vodja slovenske raziskave Helena Jeriček Klanšček z NIJZ.

''Okoli povprečja se slovenski mladostniki uvrščajo pri vprašanjih o dobrem komuniciranju s starši, pri vprašanju o visoki podpori družine in sošolcev, pri oceni zdravja kot slabega, pri visokem zadovoljstvu z življenjem (razen 15-letniki, ki so na 8. mestu), poškodbah v zadnjem letu, vsakodnevnem uživanju sadja, umivanju zob več kot enkrat dnevno, vsaj 60 minut gibanja dnevno, kajenju prvič pri 13. letih ali manj, pretepanju in trpinčenju (razen pri trpinčenju drugih so 11-letniki med prvo tretjino) in tudi spletnem trpinčenju (cyberbullying),'' je dodala.

Bolj na rep držav pa se slovenski mladostniki uvrščajo pri vprašanjih o druženju s prijatelji pred 20. uro zvečer, pri dnevnem komuniciranju prek elektronskih medijev, pri trditvi, da imajo radi šolo (razen 15-letniki, ki so na drugem mestu in imajo raje šolo kot 11- in 13-letniki, kar je ravno obratno kot v vseh drugih državah, kjer s starostjo všečnost šole upada), pri rednem doživljanju več psihosomatskih simptomov, da so na dieti, da vsakodnevno zajtrkujejo, da dnevno pijejo sladkane pijače, da večerjajo s starši, da gledajo televizijo dve uri ali več med tednom in pri tedenskem kajenju (razen pri 15-letnikih, ki so na 18. mestu).

Odraščanje v neenakosti

Pomembne razlike so tudi med starostnimi skupinami in med spoloma - zdrava vedenja, navade in samoocena zdravja s starostjo večinoma upadajo, tako pri nas kot v večini držav.

''Fantje se lažje pogovarjajo z očeti, dekleta z mamami. Fantje se pogosteje družijo s prijatelji v živo, dekleta pa so pogosteje z njimi v stiku prek elektronskih medijev. Šola je bolj všeč dekletom, ki pa so z njo tudi bolj obremenjena. Dekleta slabše ocenjujejo svoje zdravje in so manj zadovoljna s svojim življenjem, fantje pa se pogosteje gibljejo kot dekleta in se pogosteje poškodujejo. Pri fantih je pogostejše tvegano vedenje kot pri dekletih, a bolj redno zajtrkujejo,'' je ugotovitve povzela Jeriček Klanščkova in opozorila: ''Kljub določenemu napredku v zdravju mladostnikov je še vedno pomembna tema neenakosti. Tako mladostniki iz družin z nižjim dohodkom v vseh državah poročajo o slabšem zdravju in manjši telesni dejavnosti v primerjavi z mladostniki iz družin z večjim izobiljem. Izsledki raziskave nas usmerjajo v intervencije, ki naj zmanjšajo ta razkorak in podprejo razvoj pozitivnega in vseživljenjskega z zdravjem povezanega vedenja.''

Primerjava s prejšnjo študijo

V primerjavi s podobno študijo, v katero so bili vključeni podatki iz obdobja 2009-2010, je "delež 15-letnikov, ki so svojo prvo cigareto pokadili pri 13 letih ali mlajši, upadel s 24 na 17 odstotkov".

V večini držav je verjetneje, da bodo po alkoholu prej posegli fantje kot pa dekleta, a vseeno so razlike glede na spol majhne. Pitje alkohola na tedenski ravni je med 15-letniki v primerjavi s prejšnjo študijo upadlo z 21 na 13 odstotkov.

Študija med drugim izpostavlja zaskrbljenost, da se večina 11-letnikov ali starejših otrok premalo giblje, ter da so dekleta pogosteje kot fantje "slabšega duševnega zdravja". Ob tem več deklet meni, da so predebele, čeprav je med fanti višja stopnja debelosti.

"Delež deklet, ki mislijo, da so predebela, je narasel s 26 odstotkov pri 11 letih na 43 odstotkov pri 15 letih. Četrtina vseh vprašanih 15-letnic je na kakšni dieti ali uporablja druge načine za izgubo telesne teže," je povedala mednarodna koordinatorka poročila Jo Inchley.

Trend, da otroci sčasoma začnejo izpuščajo zajtrk, je posebej značilen za dekleta. Le polovica 15-letnic namreč vsakodnevno zajtrkuje.

Poročilo razkriva tudi upad na področju spolnih odnosov med mladimi. Delež je padel z 29 na 24 odstotkov med 15-letnimi fanti ter s 23 na 17 odstotkov med njihovimi vrstnicami. Dve tretjini vprašanih je povedala, da so pri spolnem odnosu, ki so ga nazadnje imeli, uporabili kondom.

V primerjavi z minulo študijo, se je raba gaziranih pijač zmanjšala med večino, a petina 15-letnih fantov še vedno pije tovrstne pijače vsakodnevno. Uživanje gaziranih pijač zaradi deleža sladkorja povezujejo s povečanjem telesne teže ter zobozdravstvenimi težavami.

Medtem mladi z leti več tožijo zaradi zdravstvenih težav, denimo bolečin v trebuhu, slabega počutja ali živčnosti. Polovica 15-letnic in četrtina njihovih vrstnikov večkrat v tednu potoži zaradi zdravstvenih težav.

Trend, ki bi se lahko v prihodnosti zaradi rabe mobilnih naprav povečal, je kibernetsko nadlegovanje, a trenutna stopnja je manj razširjena kot druge oblike nadlegovanja in zastraševanja med mladimi, še ugotavlja poročilo.