Pahor v Vrbi: Slovenci smo edini, ki imamo kulturni dan za državni praznik

Na današnji kulturni praznik, ki je posvečen spominu na Franceta Prešerna, se po državi vrstijo številne prireditve.

Pred verzi Zdravljice, ki so se kmalu po opoldnevu razlegli prek Prešernovega trga, je zbrane nagovorila ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. Kot je poudarila, je bil Prešeren prvi, ki je Slovencem ustvaril poezijo, ki po kakovosti, vsebini in estetski vrednosti sodi v vrh evropske poezije, ob bok sodobnikov, kot so bili Puškin, Mickiewicz, Byron ali Novalis. Po njenih besedah je bil velik predvsem zato, ker je razvil slovenski pesniški jezik, uveljavil v tem jeziku najzahtevnejše pesniške oblike ter začrtal širok vsebinski in tematski horizont poezije. Ta sega od vsakdanjega življenja do ljubezni do naroda in domovine. Danes sta, kot je dodala, slovenski jezik in kultura pod udarom globalizacije in komercializacije, zato bi potrebovali Prešerne, ki bi si prizadevali za njuno enakopravnost in razvoj.

Ob slovenskem kulturnem prazniku, je predsednik Pahor položil venec pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani. pic.twitter.com/GiZQWMWkRc

— Borut Pahor (@BorutPahor) February 8, 2016

Recital je že 30. po vrsti pripravilo Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS). Njegov predsednik Branko Šturbej je podčrtal njegov namen: "Da si odpremo srca, ne samo takrat, kadar slavimo, ampak da bi ta praznik trajal čez vse leto".

Na Prešernovem trgu je ponovno nastopilo veliko slovenskih igralcev. Vnaprej določenega scenarija ni, prireditev je bolj ali manj spontana, recitatorji pa sami izberejo pesem. V Ljubljani je bilo tako poleg Valiča med drugim mogoče slišati Sašo Pavček, Štefko Drolc, Olgo Kacjan, Damjano Černe, Marka Simčiča, Nika Goršiča, Jana Bučarja, nekaj je bilo tudi študentov z gledališke akademije.

Pahor ob kulturnem dnevu v Vrbi Slovence pozval k spoštljivemu dialogu

Predsednik republike Borut Pahor je kot slavnostni govornik na današnji slovesnosti v Vrbi pozval Slovence h kulturi dialoga in medsebojnem razumevanju. Predsednikovemu nagovoru je kljub dežju prisluhnilo več sto ljudi, še več pa se jih v Prešernov rojstni kraj odpravi tekom celega prazničnega dne.

"Slovenci smo edini, ki imamo kulturni dan za državni praznik," je poudaril Pahor. "Danes je morda praznik, ko ne slavimo kulture samo v ožjem pomenu te besede, ko ne gre samo za jezik, poezijo, umetnost, ampak gre tudi za nas kot ljudi in odnose med nami – kulturne odnose v najširšem pomenu besede," je povedal.

"Tako kot nas ni skozi stoletja ohranjal le jezik, nas tudi v prihodnje ne bo, ampak brez jezika nas tudi vse drugo ne bo ohranjalo. Z jezikom se začne in z jezikom se tudi konča," je dejal Pahor in spomnil, da smo dobili pisano besedo pred skoraj pol tisočletja ter da je Prešeren iz tako imenovanega manj vrednega jezika naredil jezik, ki je enako ponosen in dostojen kot drugi.

"Kar nas je in bo ohranjalo naprej, je predvsem vera enega v drugega," je prepričan Pahor. Spomnil je, da smo, kadar smo se Slovenci znašli na križiščih zgodovine in se nismo razumeli, bili žrtve samih sebe in tistih, ki nam niso hoteli dobro. "Takrat pa, ko smo se razumeli, smo stopili skupaj in naredili velik korak v prihodnost. Tako je bilo tudi pred 25 leti," je izpostavil.

"Če se ne bomo bali povedati, kar mislimo, če nas ne bo strah nikogar, bomo govorili pogumne misli in bomo tudi pogumno ravnali. Tako je bilo v preteklosti in tako bo tudi v prihodnosti. Zato spoštujemo en drugega, negujmo pravico en drugega, da razmišlja po svoji glavi, poskušajmo razumeti en drugega, se pogovarjati in to tako, da svojih misli ne izražamo na žaljiv način, in sicer ne do tistega, ki pripada našemu narodu, ne do tistih, ki pripadajo drugim," je pozval Pahor.

Slovenija bo preživela, če bo odprta družba, je prepričan predsednik, ki je opozoril, da to "zahteva svobodnega posameznika, ki se ne boji povedati ničesar, ker to pove v razumljivem in spoštljivem jeziku. To je dediščina Franceta Prešerna in dediščina njegove Zdravljice, ki je naša himna".

Smenj kljub dežju vrnil Kranj v Prešernov čas

V Kranju je medtem Prešernov smenj odprl župan Boštjan Trilar, ki ga pri Prešernu najbolj navdušuje njegova brezčasnost, saj so njegove besede in verzi še danes zelo aktualni. Danes, "ko nam vojne v tujini delajo v težave v EU in tudi na mejah Slovenije, morda tudi na mejah našega mesta," se je Trilar spomnil verzov iz Zdravljice, ki so postali državna himna. Trilar je prepričan, da so Kranjčani lahko ponosni, da je Prešeren živel in delal v njihovem mestu. "Naj bo Kranj mesto kulture ne le danes ampak vsak dan," je sklenil župan, ki mu je kljub slabemu vremenu na trgu pred Prešernovim muzejem prisluhnila množica ljudi.

Prešernov smenj že 14. leto zapored oživlja spomin na 19. stoletje in največjega slovenskega pesnika. V stari Kranj vsako leto privabi okoli 20.000 obiskovalcev iz vse Slovenije in tudi tujine. Nostalgijo iz Prešernovih časov danes v Kranju ustvarja več kot 800 posameznikov iz 150 organizacij. Med njimi so lajnarji, igralci v oblačilih iz 19. stoletja, gostilničarji s ponudbo nekdaj znamenitih jedi in mojstri ter prodajalci izdelkov domače in umetnostni obrti ter starin. Obiskovalci lahko prisluhnejo tradicionalnim recitacijam Prešernovih pesmi, letos pa še mezzosopranistki Manci Izmajlovi.

Zaradi slabega vremena je dogajanje na prostem sicer okrnjeno, saj so organizatorji morali odpovedati vožnje s kočijami in jahanje ponijev, prav tako je odpadla Kr' prešerna kuhna, na kateri bi bile predstavljene kulinarične dobrote. "Vsi kulturni hrami pa ostajajo odprti in v Kranju bo danes kljub dežju vseeno veliko videti," zagotavljajo v Zavodu za turizem in kulturo Kranj.

Na državni proslavi s podelitvijo Prešernovih nagrad, ki je bila v nedeljo v Cankarjevem domu, sta veliki Prešernovi nagradi prejela pisatelj Tone Partljič in skladatelj Ivo Petrić. Šest nagrad Prešernovega sklada so dobili skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi, režiser Janusz Kica, slikar Aleksij Kobal, pesnica Cvetka Lipuš, kiparka Mojca Smerdu ter igralka, plesalka in performerka Katarina Stegnar.