Slovenski jezuiti: Stojimo na strani žrtev zlorab

V posebni izjavi Slovenske province Družbe Jezusove v primeru Rupnik, objavljeni na spletni strani jezuitov v Sloveniji, so še poudarili, da je za prihodnost njihove družbe in Katoliške cerkve v Sloveniji temeljna širitev kulture milosti in ustvarjanje varnega okolja.

"S primarnim namenom ozaveščanja in spodbujanjem dosledne kulture zaščite otrok in ranljivih odraslih smo v Slovenski provinci sprejeli kodeks ravnanja, ki vsebuje smernice za etično ravnanje in ustvarjanje varnega okolja," so pojasnili.

Vse, ki so sedaj ali v preteklosti doživeli spolno, psihično ali duhovno zlorabo s strani jezuitov ali njihovih sodelavcev, pozivajo, naj se obrnejo na delegata za varovanje. Če bi opazili, da je prišlo do neustreznega spolnega obnašanja, spolnega napada ali kateregakoli drugega kaznivega dejanja zoper otroka ali ranljivo odraslo osebo, pa naj svoje opažanje nemudoma posredujejo vodji apostolata, jezuitskemu delegatu za varovanje, jezuitskemu predstojniku ali kateremukoli drugemu ustreznemu organu, vključno s policijo, so pozvali.

Tudi vodstvo jezuitskega reda je v nedeljo pozvalo vse morebitne žrtve spolnih zlorab patra Rupnika, naj to prijavijo. Na Slovenski škofovski konferenci (SŠK) so na vprašanje, ali bo na njihov naslov šla tudi informacija o pritožbi zoper patra Rupnika, ki jo je dikasterij za nauk vere prejel leta 2021 in sicer ugotovil, da je zastarala, odgovorili, da s tem podatkom ne razpolagajo.

Tudi na vprašanje, ali je še kakšna informacija, ki jo bo slovenska Cerkev delila z vodstvom jezuitov, so navedli, da s tovrstnimi informacijami ne razpolagajo. Na SŠK so naknadno odgovorili, da niso prejeli nobene prijave, ki naj bi jo nekdanja slovenska redovnica zoper patra Rupnika podala leta 1994 v Sloveniji. "To pa ne pomeni, da takšnih prijav niso prejele škofije oz. slovenska jezuitska provinca," so dodali.

Dikasterij ima pravico, da v posameznih primerih ukine zastaralni rok (20 let)

Na Inštitutu za kanonskopravne vede Teološke fakultete v Ljubljani so sicer pojasnili, da je klerik oziroma član ustanove posvečenega življenja ali družbe apostolskega življenja vsakič, ko izve ali ima utemeljene razloge za to, da verjame, da je bila storjena spolna zloraba oziroma kaznivo dejanje zoper šesto Božjo zapoved, to dolžan nemudoma prijaviti ustreznemu predstojniku. Prijavo je mogoče zmeraj posredovati na Sveti sedež, bodisi neposredno bodisi prek papeškega predstavnika, so navedli.

V pravnih normah Katoliške cerkve poznajo tudi hujša kazniva dejanja proti svetosti zakramenta pokore in sprave (spoved), ki so pridržana dikasteriju za nauk vere. Takšno dejanje je recimo odveza soudeleženca pri grehu zoper šesto Božjo zapoved. Kazenski postopki v zvezi s kaznivimi dejanji, ki so pridržana dikasteriju za nauk vere, zastarajo po 20 letih, a ima dikasterij pravico, da v posameznih primerih ukine zastaralni rok. To je diskrecijska pravica dikasterija, so dodali.

Spomnili so, da je v primeru patra Rupnika, kolikor je znano iz javno dostopnih podatkov v medijih, šlo za dve vrsti obravnave kaznivih dejanj: odveze soudeleženca pri grehu zoper šesto Božjo zapoved (spoved) in druge vrste obtožb (kazenske narave) v zvezi s članicami skupnosti Loyola. Družba Jezusova (jezuiti) je (bila) v stiku z dikasterijem in informacije so tekle obojestransko, so navedli.