Slovenski javni dolg znaša približno 16,9 milijarde evrov

Finančni minister Janez Šušteršič je na seji parlamentarne komisije za nadzor javnih financ predstavil grobo neuradno oceno javnega dolga Slovenije ob koncu lanskega leta. Pravi, da je ta znašal okoli 16,8 milijarde evrov, kar pomeni 47,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Opozarja, da to ni uradna ocena in dodaja, da je za podajanje uradnih ocen pristojen statistični urad, ki naj bi poročilo o javnem dolgu objavil v aprilu.

Minister tudi meni, da bo dolg ob koncu leta višji. Povedal je še, da so stroški servisiranja dolga lani znašali 550 milijonov evrov oziroma 1,43 odstotka BDP, letos pa bodo po ocenah znašali sto milijonov več kot lani.

Predsednica komisije Alenka Bratušek (Pozitivna Slovenija) se je ob sklicu seje obregnila ob besede premierja Janeza Janše, da je bil javni dolg konec lanskega leta nekje med 49 in 50 odstotki BDP. Ker so bile ocene za nekaj odstotnih točk nižje, je menila, da bi si bilo treba "naliti čistega vina".

Šušteršič je dejal, da je zadolževanje dinamičen proces in je povezan s starimi posoji in likvidnostnimi potrebami države. Pojasnil je, da lahko ti podatki občutno nihajo že, če se iz procesa izvzame le en datum. Po njegovem mnenju gre za podatek, ki bi moral skrbeti. Februarja je bila poplačana milijarda glavnice na staro zadolževanje, država pa se je na novo zadolžila za 730 milijonov evrov.

Z večjim dolgom je zadolževanjem dražje

Glede na to, da javnofinančni primanjkljaj že tri leta dosega med pet in šest odstotkov BDP, to po ministrovih besedah zvišuje potrebe novega zadolževanja.

Če se ti trendi ne bodo ustavili, se lahko stroški servisiranja dolga zvišajo na milijardo, tako da bi s primanjkljajem praktično zgolj poplačevali stari dolg, je bil jasen minister.

Znova je spomnil, da je BDP leta 2009 padel za 10 odstotkov, s primanjkljajem v zadnjih treh letih pa rasti nismo spodbudili. Zato vlada vztraja, da je treba začeti resen proces konsolidacije javnih financ, pri kateri ne izhaja iz predpostavke visoke rasti BDP v prihodnjih letih.

Minister je pojasnil še, da spremljajoči ukrepi za spodbuditev rasti ne bodo prijeli čez noč, a v roku enega leta bi lahko prinesli rezultate.