Slovenski jamarji odkrili najdaljšo jamo v Albaniji

Ekipa desetih slovenskih jamarjev in jamark se je sredi avgusta podala na odpravo v Albanijo, da bi raziskala jamo Sphela e Zeze (Črna jama).

Jamo je ustvarila voda, ki priteka iz 2500 metrov visokega apnenčastega gorovja Hekurave. Na več delih ima veliko ozkih rovov z meandri, v notranjosti pa se v delih razširi z velikimi galerijami. Tehnično je zelo zahtevna, saj jo voda ob velikih deževjih popolnoma preplavi.

Vhod vanjo leži v osrčju albanskih največjih vrhov, sedem ur hoda od najbližje kolovozne poti v vasi Lekbibaj. Ekipa je vso jamarsko opremo in hrano transportirala s konji po ozki planinski poti do vznožja gore Hekurave. V bližini vhoda v jamo so nato postavili šotore in uredili bazni tabor, je pojasnil Marjan Vilhar.

Čakalo jih je presenečenje

Jamarji so se v jamo odpravili v dveh ekipah. Prva je notri prenesla opremo za nadaljnje raziskave (vrvi, bivak, hrano), naslednjega dne je v jamo vstopila še druga. Globoko v jami so uredili prvi bivak, ki je služil kot zavetje pred nizko temperaturo (+ 6 stopinj) in 98-odstotno vlago. Ta je v globokih zahtevnih jamah nujen, saj si raziskovalci v večdnevnem raziskovanju lahko odpočijejo in napolnijo s potrebno energijo.

Prva ekipa je prispela do zadnjih delov jame, ki so bili odkriti v lanski odpravi 2017, in dve ure plezanja od bivaka 1 postavila bivak 2 ter pričela z nadaljevanjem raziskav. Preplezali so 10-metrsko vertikalno stopnjo, kjer jih je čakalo presenečenje, ki si ga želi vsak jamarski raziskovalec – jama se je nadaljevala s starimi fosilnimi galerijami, ki so vodile globlje v podzemlje. Izmerili in kartirali so več kot 260 metrov novih rovov. V zadnjem odkritem delu so prišli do ogromne dvorane, ki se je vertikalno dvigala 30 metrov visoko. Zaradi pomankanja vrvi so morali s plezanjem v strop dvorane prenehati. So pa na stropu zagledali nov rov, ki lahko pelje še globlje v masiv hribovja Hekurave.

Druga skupina je medtem raziskovala drugi del jame, ki leži blizu bivaka 1 in je ravno tako odkrila nove rove v skupni dolžini 220 metrov. Novo odkriti deli so presegali dolžino 480 metrov.

Ekipe, ki so v jami preživele od tri do pet dni, so se po koncu raziskovanja odpravile nazaj na površje.

Uradno: gre za najdaljšo jamo v Albaniji

Prve raziskave v jami so sicer opravili že Italijani v 90 letih, potem pa so se jim pred desetletjem pridružili Slovenci. S skupnimi močmi so jamo raziskovali več let.

Največji del jame je bil raziskan prav z delom slovenskih ekip, saj se je več italijanskih jamarjev, ki so sodelovali na začetku, preusmerilo na druge albanske jame z lažjim dostopom. V zadnjem letu se je Slovencem  uspelo prebiti globoko v notranjost. Odkrili so nove, nepoznane dele, ki jih človeško oko še ni videlo.

Po lanski odpravi dolgo ni bilo povsem jasno, ali je Sphela e Zeze najdaljša jama v Albaniji. Albanija namreč nima uradnega katastra jam in treba je bilo preiskati poročila drugih raziskovalnih skupin iz tujine, ki so raziskovale v tej državi. Po meritvah, ki so bile opravljene v novo odkritih delih in vnešene na načrt jame, je Sphela e Zeze postala zagotovo najdaljša odkrita jama v Albaniji s skupno dolžino 6.600 metrov. "Dolgoletne odprave in raziskovanja so torej obrodile sadove," je še pojasnil Vilhar.

Dva jamarja prva skozi kanjon reke Lumi

Poleg vsega tega je Vilharju in Mitji Mršku uspel tudi velik podvig, saj sta se na koncu odprave podala skozi do sedaj neraziskan kanjon reke Lumi, ki izvira iz jame Sphela e Zeze.

Kanjon je globoka skalnata dolina z ozkih profilom, vodo in polna velikih slapov. S canyoning tehniko sta se spustila po soteski vse do vasi Lakebibaj in sotesko v skupni dolžini sedem kilometrov prva raziskala in opisala. Za ta podvig sta potrebovala dva dni in v soteski celo bivakirala.