Slovenski invalid prvi opravil kilometrski potop v šestih dneh

Nino Batagelj je postal tetraplegik pred 13 leti, potem ko si je pri skoku na glavo v reko Kolpo poškodoval vratni del hrbtenice. Predlog o kilometrskem podvigu v bazenu, ki je bil pred korono najgloblji na svetu, Y40 v italijanski Padovi, je videl kot izziv, zato ni omahoval, ali bi sodeloval pri njem. "Slišati je bilo zabavno in izvedljivo, zato sem se odločil, da poskusim. Vedel sem tudi, da se bo pred potapljanjem, med njim in po njem beležilo ogromno različnih podatkov in da se bom potapljal v mejah varnostne krivulje, zato me med podvigom ni bilo prav nič strah," so nam njegov odziv posredovali predstavniki iz Mednarodne zveze za potapljanje invalidov IAHD Adriatic.

Potapljal se je skupaj z inštruktorjem Brankom Ravnakom, ki skupaj s kolegi v IAHD Adriatic in Plavalnem klubu Slovenske Konjice že dvajset let premika meje na področju potapljanja invalidov. Ravnak pa ni bil tako 'ravnodušen' do potopa kot Batagelj, saj za takšen podvig ne obstaja priročnik, niti ni bilo informacij o čem takem mogoče najti na spletu. "Zato nismo mogli z gotovostjo vedeti, kako bo zadeva tekla. Strokovni del terenske študije je podprl Inštitut za fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani s prof. dr. Žarkom Finderletom na čelu, s katerim pri vplivih okolja na invalidne potapljače z moteno termoregulacijo sodelujemo že več kot deset let, pri čemer terenski del vodi zdravnica Urška Gajšek," je pojasnil Ravnak.

Cilj študije: ugotoviti, kako varno je potapljanje oseb s tovrstno invalidnostjo v toplih morjih

Terensko študijo je majhna skupina potapljačev in raziskovalcev, članov IAHD Adriatic in Plavalnega kluba Slovenske Konjice, izvedla med 10. in 16. majem. Med vsakim potopom, pred njim in po njem je ekipa merila različne funkcije obeh potapljačev – od ultrazvoka srca in merjenja telesne temperature jedra s pomočjo kapsule, ki sta jo pogoltnila potapljača, do merjenja porabe zraka in pulza ves čas potopa. Vse podatke bodo preučili in analizirali na ljubljanskemu Inštitutu za fiziologijo Medicinske fakultete ter jih pripravil za objavo v različnih strokovnih in znanstvenih publikacijah. Glavni namen je torej ugotoviti, kako varno je potapljanje oseb s tovrstno invalidnostjo v toplih morjih, so sporočili iz IAHD Adriatic.

'Bistvo našega dela je, da svet spozna, da se lahko osebe z visoko poškodbo hrbtenjače potapljajo v skorajda vseh okoljih'

Poleg omenjene znanstvene študije primera in neuradnega svetovnega rekorda – to, česar se je lotila ekipa, namreč pred tem ni obstajalo – bodo sodelujoči znanstveniki utemeljili, kakšne so omejitve oseb po poškodbi vratnega dela hrbtenjače, za katero je značilna zelo motena termoregulacija, je pojasnil Ravnak. "Kar koli bomo našli v teh analizah, tako slabo kot dobro, ne bo koristno samo za nas, temveč tudi za invalide po vsem svetu. Bistvo vsega našega dela pa je, da svet spozna, da se lahko danes osebe z visoko poškodbo hrbtenjače, ki morda same ne morejo niti prijeti kozarca, potapljajo v skorajda vseh okoljih. Zanje se odpre popolnoma nov svet. S pravim usposabljanjem lahko uživajo v okolju brez gravitacije – vodi,"  je strnil.