Slovenski evroposlanci za vstop Hrvaške, a opozarjajo na obveznosti

"V slovenskem interesu je, da se zunanja meja EU s slovenske premakne naprej na hrvaške meje, in sam zelo podpiram vstop Hrvaške v schengen. To bo zelo ugodno vplivalo tako na Slovenijo kot Hrvaško in prebivalce obeh držav, na gospodarsko sodelovanje ter turizem, pri čemer se bomo izognili množičnim kolonam na meji ob vsakokratni poletni sezoni," je ocenil Franc Bogovič (EPP/SLS).

Milan Zver in Romana Tomc (oba EPP/SDS) se strinjata, da je Hrvaška ustrezno pripravljena na vstop v schengen ter da je ta v interesu Slovenije. "Vesel sem, da je Evropski parlament danes z veliko večino potrdil to, kar vemo že nekaj časa – da zadržkov za vstop Hrvaške v schengen ni (...) Menim, da je vstop Hrvaške v velikem varnostnem in praktičnem interesu Slovenije," se je v odzivu izrazil Zver.

Podobnega mnenja so slovenski evroposlanci levo od sredine. Matjaž Nemec (S&D/SD) je, kot je zapisal, "s svojim glasom danes podprl hrvaški vstop v schengen, saj je ta vse pogoje zanj izpolnila". Prav tako Irena Joveva in Klemen Grošelj (Renew/Svoboda) podpirata vstop Hrvaške v schengensko območje, "ker gre za odločitev v interesu vseh, tudi Slovenije".

Obenem pa dvojica iz skupine Renew "prav tako močno" podpira danes sprejeto poročilo Evropskega parlamenta v delu, ki pravi, da je treba pri Hrvaški skladnost upravljanja meja s pravom EU ocenjevati tudi po njenem morebitnem vstopu v schengen. Oba poslanca pričakujeta, da bo Hrvaška varovanje zunanje meje EU izvajala v skladu z najvišjimi evropskimi in mednarodnimi standardi.

"Od Republike Hrvaške zdaj še toliko bolj pričakujem, da bo vsem državam članicam EU z dejanji dokazala, da je sposobna trajno, učinkovito in primerno zagotavljati varnost svojih zunanjih meja," je zapisala Joveva in spomnila na poročila o hudem kratenju človekovih pravic na hrvaških mejah, predvsem na primere policijskega nasilja in nezakonitega vračanja migrantov.

Tudi Nemec je zapisal, da pričakovani vstop v schengen Hrvaške nikakor "ne odvezuje od spoštovanja zavez in dogovorjenih pravil, nasprotno. Hrvaška bo morala z dejanji vsak dan pokazati, da spoštuje mednarodno in evropsko pravo. Prav tako bo morala slej ko prej zagristi tudi v kislo jabolko arbitraže in vprašanja meje s Slovenijo. V Evropskem parlamentu pa bomo tako kot vsem ostalim državam tudi Hrvaški še naprej gledali pod prste."

Da ob ugodnostih, ki jih prinaša status schengenske članice, ne gre pozabiti tudi na obveznosti, med katerimi je najpomembnejše varovanje zunanjih meja, so prav tako izpostavili poslanci iz vrst EPP. Ljudmila Novak (EPP/NSi) je na Twitterju izrazila prepričanje, "da bo Hrvaška odgovorno upravljala z zunanjimi mejami Evropske unije. Odgovornost v teh nepredvidljivih časih bo še posebej izjemna".

Kot je spomnil Zver, Slovenija od 1. januarja ne bo imela več zunanje schengenske meje, kar nas bo razbremenilo določenih obveznosti. "Pri tem je pomembno, da smo v zakonodajo uspeli vključiti nekatere varnostne mehanizme, ki bodo zagotavljali, da Hrvaška izvaja vse potrebno za učinkovito varovanje zunanje schengenske meje. Slednje je pomembno tudi v luči naraščajočega migrantskega vala," je menil.

Zver je sicer že izrazil željo, da bi Svet EU 8. decembra v schengenski klub poleg Hrvaške sprejel tudi Bolgarijo in Romunijo. To si želita tudi Grošelj in Joveva, ki pa sta dodala, da se to, kot kaže, ne bo zgodilo.