Slovenski evroposlanci: 'Zgodovinski dogovor evropskih voditeljev'

"Iz Bruslja danes zjutraj prihajajo odlične novice. To je odličen kompromis za vse," je ocenila Romana Tomc (EPP/SDS). 10,5 milijarde evrov, kolikor bo dobila Slovenija, je veliko več od pričakovanega. "Čestitke Janezu Janši za vzdržljivost, modrost, pogum in dobro izpeljana pogajanja. Izkupiček je najboljši doslej," je dodala na Twitterju.

Slovenski pogajalski ekipi pod vodstvom premierja je na tem družbenem omrežju čestital tudi evropski poslanec Milan Zver (EPP/SDS). To, da so Sloveniji izpogajali 10,5 milijarde evrov, je označil za odličen uspeh.

Ljudmila Novak (EPP/NSi) je izrazila zadovoljstvo, da se je meja predvidenega denarja za Slovenijo povišala na 10,5 milijarde evrov. A je ob tem nujno poudariti, da tega denarja ne bo, če vlada ne bo uspela pripraviti konkretnih projektov ali programov, ki bodo ta izplačila upravičila, je opozorila. Novakova je tudi zadovoljna, da je Evropski svet "kljub pritiskom Poljske in Madžarske" uspel v dogovor zapisati tudi točko o vladavini prava kot temeljni vrednoti EU. "Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin," je poudarila.

Franc Bogovič (EPP/SLS) je v odzivu na Twitterju čestital pogajalcem za povečanje kohezijskih sredstev in za to, da bo evropska sredstva dobila tudi Zahodna Slovenijo. "Zdaj smo pa na vrsti mi, da smo operativni in da ta denar tudi uspešno počrpamo," je tvitnil.

"Zgodovinski dogovor evropskih voditeljev" je pozdravila tudi Tanja Fajon (S&D/SD), saj omogoča nujno okrevanje Evrope po pandemiji. Obžaluje pa, da voditelji tudi zaradi blokade Madžarske in Poljske ter podpore zaveznic, tudi Slovenije, niso dosegli soglasja, da bi v prihodnje črpanje evropskih sredstev neposredno pogojevali s spoštovanjem vladavine prava in z zavezanostjo skupnim evropskim vrednotam. "Bojim se, da to lahko vodi v razkroj temeljev unije," je poudarila. Dogovor je po njenem dober za Slovenijo, a žal ostaja tudi grenak priokus, saj bo manj sredstev za doseganje podnebnih ciljev, znanost, raziskave in inovacije ter zdravstvo. To ne bo zagotavljalo tistega razvojnega premika k zeleni, pravični in inovativni Evropi, na katerega smo upali, so navedli v njeni pisarni.

Milan Brglez (S&D/SD) pa je sporočil, da dogovor sprejema z mešanimi občutki. "Po eni strani je začrtana smer prava, na drugi strani so prav najbolj podhranjenim področjem (okolju, zdravju in raziskavam in razvoju) odvzeli relativno največ denarja. Je pa dogovor dokaz, da se države članice EU lahko dogovorijo tudi v težkih časih," je dejal. Z vidika Slovenije bi si želel več nepovratnih sredstev, a rez vanje na EU ravni se je odrazil tudi pri nas, je poudaril. "Predsednik vlade je za Slovenijo izpogajal relativno dobro pozicijo, zdaj je na vladi, da zasnuje smele programe za uporabo pridobljenih sredstev," je še izpostavil Brglez.

Tudi Irena Joveva in Klemen Grošelj (oba Renew/LMŠ) sta ocenila, da bo za Slovenijo zdaj največji izziv priprava ustreznih programov, ki bodo omogočili hitro in učinkovito črpanje teh sredstev. Slediti bomo morali ključnim ciljem v okviru zelenega prehoda, podnebne nevtralnosti in digitalizacije, sta poudarila. Dogovor sta pozdravila, a ne toliko zaradi njegove vsebine kot zaradi okoliščin, ki od EU zahtevajo, da oba dokumenta potrdi v najkrajšem možnem času in s tem začne proces soočanja s posledicami krize zaradi COVID-19. Tudi onadva sta opozorila na bistveno zmanjšanje na programov za zdravje, raziskave, okolje, tehnološko suverenost, investicije in razvoj podeželja.

Ob vsem tem sam kompromis še vedno ne rešuje vprašanja vladavine prava in pogojenosti prejemanja evropskih sredstev s spoštovanjem temeljnih vrednot, na katerih temelji EU. Kljub temu pa že vključuje mehanizme, ki lahko aktualno evforijo glede dogovora v prihodnjih letih bistveno zagrenijo, sta sporočila Grošelj in Joveva.