Kot kažejo napovedi Umarja, se slovenska recesija še poglablja. Umar po novem napoveduje kar dvoodstotno krčenje bruto domačega proizvoda, gospodarsko rast naj bi imeli šele leta 2014. Obseg investicij naj bi se skrčil za devet odstotkov, leta 2013 pa bo brezposelnih 120.000 ljudi.
Finančni minister Janez Šušteršič je te napovedi označil za realne in ne črnoglede. Ker je za nov zagon gospodarstva nujno kreditiranje, je prva rešitev sanacija bančnega sistema.
Vlada je zato prižgala zeleno luč za slabo banko, s pomočjo katere bi s prenosom slabih kreditov očistili bančne bilance. Njeno ustanovitev je že podprla, vsi ekonomisti pa nad predlogom niso navdušeni.
Maks Tajnikar se spominja slabih izkušenj iz začetka 90. let, ko je bila ustanovljena agencija za sanacijo bank in hranilnic. "V resnici je to ena dobra pot, da še dodatno pasiviziramo banke. Banke vsako leto dobivajo denar od davkoplačevalcev. Bankam delamo vrsto uslug, brez da bi te sploh mignile s prstom," opozarja.
Marko Jaklič je prepričan, da se bo s tem nujna sanacija gospodarstva, zaradi katerega ljudje pravzaprav izgubljajo službe, samo še upočasnila, saj sam prenos slabih terjatev na neko agencijo še ne pomeni, da bodo banke tem istim podjetjem spet posojale denar. Po njegovem mnenju bi bila boljša rešitev iskanje strateškega lastnika za ključne slovenske banke. Navsezadnje Slovenci še vedno plačujemo stroške velikega reševanja bank v devetdesetih letih.
Drugačnega mnenja je Matej Lahovnik. "To je dobra rešitev, čeprav je ime zavajajoče. V resnici ne gre za banko, ampak institucijo, na katero se prenesejo slaba posojila, s katerimi potem ta upravlja. Treba je poudariti, da ne gre za novo, ampak preizkušeno rešitev, ki so jo uporabile nekatere evropske države," pravi Lahovnik.
KOMENTARJI (71)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.