Slovenski državni holding bo gradil premoženjsko rezervo države

Slovenski premoženjski holding bo po besedah ministra za finance Janeza Šušteršiča z učinkovitim in preglednim upravljanjem državnega premoženja ustvarjal premoženjsko rezervo države. Minister je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil še, da bo imel mehanizem za prenos slabih terjatev na holding omejen rok trajanja.

Šušteršič je tako pojasnil, da bodo kupnine od prodaj in ustvarjene dividende v družbah z lastništvom države ostajale na holdingu in se bodo lahko namenile za nadaljnje nakupe kakovostnega premoženja. Slovenski državni holding bo tako gradil premoženjsko rezervo države.

Glede posebnega mehanizma sanacije bančnih bilanc, ki naj bi se po vladnem predlogu odvila znotraj holdinga, je Šušteršič pojasnil, da bo imela družba za upravljanje terjatev, na katero naj bi banke v državni lasti prenesle slabe terjatve, omejen rok trajanja.

Družba naj bi imela od tri do pet let za povračilo slabih terjatev in unovčenje zavarovanj, kar pa je po Šušteršičevih besedah v vsakem primeru več časa, kot ga imajo glede na regulatorne zahteve banke. Prenos terjatev bi lahko izvedli to jesen. "Prvi učinki izboljšanja poslovanja bank pa bi bili lahko vidni prihodnje leto," je povedal minister.

Z zavarovanji se bodo namreč na to posebno odvisno družbo prenesli tudi zaseženi lastniški deleži bank v podjetjih, kot je na primer Mercator. Šušteršič je pojasnil, da bo premoženje, ki bo po poteku omenjenega roka ostalo v družbi, preneseno na holding.

Bodo s kakovostnim državnim premoženjem pokrivali slabe terjatve?

Glede na pomisleke, da naj bi se s kakovostnim državnim premoženjem pokrivalo slabe terjatve, česar se bojijo sindikati in tudi upokojenska združenja, je minister zagotovil, da bo družba za upravljanje terjatev ločena od preostalih delov, celotna operacija pa bo navznoter zaprta, saj bo holding v zameno za slabe terjatve izdal obveznice z državnim poroštvom.

Banke bodo tako slabe terjatve nadomestile z obveznicami z državnim poroštvom, ki veljajo za prvovrstne terjatve in jih bodo lahko porabile za refinanciranje pri Evropski centralni banki, je pojasnil Šušteršič. Obseg emisije obveznic v zakonu ni določen, saj se čaka še na skrbne preglede v NKBM in Abanki in na celotno sliko slabih terjatev. Ta dva naj bi bila pripravljena v mesecu ali dveh.

Šušteršič: Referendum bi bil nesmiseln

Šušteršič je zagotovil, da se bodo s sindikati še pogovarjali, glede groženj z referendumom o zakonu pa je dejal, da bi bil ta nesmiseln.

Vlada bo za vzpostavitev holdinga v dveh mesecih DZ posredovala klasifikacijo naložb in v njej opredelila strateške, portfeljske, ki jih bo lahko upravljal tudi mednarodni upravljavec, in naložbe, ki jih je treba prestrukturirati. "O vsaki skupini bomo povedali, kaj je njena strategija in njen namen," je povedal minister.

Prvo triletno strategijo upravljanja z državnimi naložbami naj bi vlada nato pripravila v treh mesecih od uveljavitve zakona, pozneje bo to naloga uprave holdinga. Strategijo bo po sprejemu na vladi potrdil DZ.

Zakaj takšen zakon?

Razlogi za sprejem takšnega zakona je bila namreč vzpostavitev bolj preglednega in učinkovitega upravljanje državnih naložb pri enem upravljavcu, je povzel. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN), Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod) namreč sedaj upravljajo z državnimi naložbami v istih podjetij in zasledujejo različne cilje, sedaj pa bi to skoncentrirali na eno mesto, je pojasnil.

Ob tem si država želi izboljšati tudi kredibilnost v očeh potencialnih strateških in portfeljskih vlagateljev. "S tem bomo zagotovili večjo predvidljivost in kredibilnost ravnanja države," je dejal in dodal: "Doslej je bil pogosto problem, da se ni vedelo, kaj država z neko naložbo namerava."

Koncept predloga zakona je usklajen s smernicami OECD, saj so ga organizaciji predstavili ob njenem zadnjem obisku v Sloveniji. Na ministrstvu načrtujejo, da bodo OECD posredovali predlog zakona in nanj dobili njihovo mnenje, je povedal v. d. direktorja direktorata za javno premoženje in finančni sistem na ministrstvu Matej Runjak.

Vlada je predlog zakona o Slovenskem državnem holdingu sprejela v četrtek. Z njim je predvideno preoblikovanje Soda v novo družbo – Slovenski državni holding, ki bo prevzel tudi vse dosedanje obveznosti Soda. To naj bi se zgodilo najpozneje v treh mesecih po začetku veljave zakona.

K holdingu se bosta v treh mesecih po sprejemu klasifikacije naložb pripojila Kad in DSU. Modra zavarovalnica bo ob pripojitvi Kada postala odvisna družba holdinga. To bo zaenkrat edina odvisna družba, če bodo potrebne kakšne nove, pa bo odločilo vodstvo SDH, je povedal Šušteršič.

Holding bo premoženje Kada obravnaval ločeno, saj je namenjeno izključno za namene financiranja potreb Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Holding bo vsako leto do 30. septembra Zpizu nakazal 50 milijonov evrov za namene usklajevanja pokojnin.

AUKN bo prenehala delovati z uveljavitvijo zakona, najpozneje v treh mesecih od uveljavitve zakona pa bodo izpeljane tudi vse aktivnosti za prenehanje Posebne družbe za podjetniško svetovanje (PDP). Naložbe, s katerimi AUKN upravlja sedaj, se bodo prenesle na Sod v preoblikovanju.

AUKN: Vlada z zakonom o holdingu vzpostavlja pogoje za prikrito prodajo premoženja

Ključni interes vlade za ustanovitev Slovenskega državnega holdinga je vzpostavitev pogojev za prikrito serijsko prodajo državnega premoženja, so zapisali v AUKN. S sprejetjem predlaganega zakona bo po njihovem mnenju še zadnje državno premoženje preneseno izpod nadzora parlamenta in javnosti.

AUKN opozarja, da bo z uveljavitvijo vladnega predloga o ustanovitvi Slovenskega državnega holdinga državno premoženje preneseno pod nadzor ozkega kroga ljudi, ki bo vodil holding. Po njihovem mnenju bo to največji prenos premoženja v državi, ocenjen približno na 11 milijard evrov.

S holdingom želijo prikriti tudi odgovornost za slabe naložbe državnih bank?

"Menimo, da je ključni interes ustanovitve holdinga vzpostaviti pogoje za prikrito serijsko prodajo državnega premoženja in skozi sprejetje zakona odstaviti neposlušno vodstvo AUKN, ki si je drznilo ustaviti politično kadrovanje," so zapisali. Po mnenju AUKN hitrost pri ustanavljanju holdinga kaže tudi na interes po prikrivanju odgovornosti za slabe naložbe državnih bank, ki so nastale med letoma 2006 in 2008.

AUKN opozarja, da vlada hiti z ustanovitvijo holdinga, ob tem pa sploh še nima dokončnih podatkov glede skupnega zneska slabih naložb državnih bank in skozi sprejetje zakona želi odstaviti neposlušno vodstvo agencije.

Finančni minister Šušteršič po njihovem mnenju zavaja javnost, ko pravi, da slabe naložbe bank ne bodo imele negativnega vpliva na ostalo premoženje v holdingu. Prav tako po njihovem mnenju ne držijo navedbe, da vzpostavitev holdinga ne bo negativno vplivala na proračun.

Šušteršič je danes sicer pojasnil, da bodo banke slabe terjatve nadomestile z obveznicami z državnim poroštvom, ki veljajo za prvovrstne terjatve in jih bodo lahko porabile za refinanciranje pri Evropski centralni banki. Obseg emisije obveznic sicer v zakonu ni določen, saj se čaka še na skrbne preglede v NKBM in Abanki in na celotno sliko slabih terjatev.

Na AUKN pa so prepričani, da bomo z izdajo teh obveznic takoj in bistveno razvrednotili vse drugo premoženj v novonastalem holdingu. Ob tem so dodali, da gre pri uvedbi holdinga za vzpostavitev pogojev za dodatno nepregledno večmilijardno zadolževanje države.