Slovenski droni na misiji na Madagaskarju: iz zraka dostavljajo zdravila

Slovensko podjetje Elevonx iz Tržiča s 16 zaposlenimi je konec lanskega leta na Madagaskar dostavilo tri drone, s katerimi iz baz Bekily in Ranomafana v odročne kraje na otoku dostavljajo pakete z zdravili in cepivi. "Z našo tehnologijo medicinsko opremo dostavijo v uri in pol, pred tem so potrebovali od enega dneva in pol do dveh dni in pol, saj je na Madagaskarju veliko nedostopnih krajev na hribovitem terenu," nam je pojasnil Tomaž Plešec iz Elevonx. 

Drone so izdelali v okviru projekta UNFPA pod pokroviteljstvom Združenih narodov, s katerim želijo na nedostopnih terenih na Madagaskarju zagotoviti boljšo zdravstveno oskrbo nosečnic, mater in novorojenčkov. Za te namene so morali razviti dron, ki lahko preleti 100 kilometrov v eno stran, odvrže paket z medicinsko opremo in se vrne v bazo, torej, da lahko preleti najmanj 200 kilometrov. Elevonx droni imajo sicer po 200 kilometrih še vsaj 25 odstotkov rezerve za primere, če bi moral dron podaljšati pot, se izogniti slabemu vremenu ali če je zaradi vetra poraba že med potjo večja.

"Morali smo izdelati novo letalo z daljšimi krili, vmes smo zamenjali tudi način pogona. Bencinski motor smo zamenjali z električnim in baterijami, ki jih menjajo in polnijo" prve korake razvoja opisuje Plešec. Električni motor se je izkazal tudi za bolj ekonomičnega, saj ga je treba manj vzdrževati.

Dron iz posebne lopute odvrže paket, na katerem je padalo

Celoten proces je avtomatiziran, pot drona pa je vnaprej sprogramirana v posebnem programu. S pomočjo GPS-a določijo točko, kjer dron odvrže paket, nato se brezpilotnik vrne na izhodiščno lokacijo. Naloga pilota oziroma upravljalca je, da pritisne na gumb, da se misija lahko začne, poenostavljeno pojasnjuje Plešec. 

Na dronu so implementirali tudi satelitsko komunikacijo Starlink, da je lahko med upravljalcem in dronom ves čas vzpostavljena povezava. "Klasičen način komunikacij v idealnih pogojih seže 80 do 90 kilometrov daleč, na Madagaskarju, kjer je hribovit teren, bi lahko povezavo držali do 20 kilometrov, naprej bi dron letel na 'slepo'," pojasnjuje Plešec, zato so na drone vgradili tudi kamero. Upravljalec drona ves čas leta spremlja sliko v živo. "Opazuje, ali je kje kakšna ovira, oblak, in po potrebi spremeni pot. Droni imajo tudi oddajnike, da so vidni na radarskih slikah."

Ob tem so morali razviti tudi posebno loputo, skozi katero lahko dron odvrže paket tudi z višine nad 100 metrov, na paket pa je pritrjeno manjše padalo. Prvo padalo so v Elevonx razvili z lokalnim podjetnikom, ostala padala sedaj izdelujejo na Madagaskarju sami. 

Na Madagaskarju izšolali štiri pilote

In kaj je glavna prednost slovenskih dronov? Da lahko prenesejo do pet kilogramov težak tovor 100 kilometrov daleč. Običajne zmožnosti dronov so prenos kilogramskega tovora do deset kilometrov. 

Za uspešno upravljanje s takšno tehnologijo je potrebno tudi posebno znanje, zato sta ob Plešcu na Madagaskar odšla še pilot Ozbej Kotnik in tehnik Matej Meglič iz Elevonx. Na otoku so izobrazili štiri pilote, ki sedaj upravljajo s tremi droni, en pilot je postal tudi inštruktor in lahko naprej kandidate sam izobražuje. Slovenci so jim predstavili delovanje drona, od sestavnih delov do sestavljanja in razstavljanja. "Cilj je, da imajo oni dve lokaciji, dva centra, iz vsakega naj bi medicinsko opremo dostavljali v 50 do 60 različnih krajev in vasi."

Kot dodaja Plešec, so z ekipo na Madagaskarju redno v kontaktu, trenutno sta vsak dan v uporabi dva drona, vsak pakete dostavlja dvakrat dnevno, dodatno opravijo lete za urgentne primere. "Zaradi vremenskih razmer, ki so najboljše zjutraj, prvič letijo ob 8. uri, nato še ob 11. uri, ko se dron vrne. Imajo različne baterije, ki jih polnijo. Ko se dron vrne, zamenjajo baterijo in paket, nato lahko dron leti naprej."

Srečali so se tudi s Pedrom Opeko

Preko župnika iz Sore Jožeta Čuka in misijonarja Janeza Krmelja so se v Elevonx povezali tudi s Pedrom Opeko in ga obiskali na Madagaskarju, kjer so mu predstavili svoj projekt dostave zdravil z droni. "Misijonarji manjše drone že uporabljajo, a ti imajo omejitve. V prihodnje bi si mi želeli sodelovati in razvijati tudi z njimi," o željah za prihodnost pravi Plešec. 

V podjetju iz Tržiča brezpilotnih letalnikov namreč ne izdelujejo masovno, temveč za vsakega kupca oziroma naročnika razvijejo dron z drugačnimi specifikami. Od teh je odvisna tudi sama cena dronov, katerih vrednost brez opreme Plešec primerja s ceno "enega dobrega osebnega avtomobila". Če dronom dodajo dodatno opremo, na primer kamere, se cena hitro poveča, lahko tudi podvoji. 

"Vsi si predstavljajo drone kot nekaj slabega. Mi skušamo dokazati, da temu ni tako."

Več kot dve tretjini njihovega poslovanja je izven Evrope, saj je evropska zakonodaja za taka letala izjemno stroga. V Evropi njihove drone uporabljajo predvsem za nadzorovanje velikih območij, kot so rudniki, naftovodi in plinovodi. "Naš dron je za stranko orodje, z njimi lahko do milimetra natančno skenirajo teren, zgradbe, ceste ali železnice in potem naredijo podroben načrt rekonstrukcije," o široki uporabnostni dronov še pove Plešec. 

Ob tem v podjetju razvijajo tudi lansirne rampe in katapulte za drone. "Naši droni vzletajo in pristajajo kot helikopterji, če pa droni tega sistema nimajo, potrebujejo lansirno rampo."

V podjetju, kjer v razvoju dronov vidijo velik potencial, si želijo tak proizvod lansirati tudi v drugih afriških državah in v Južni Ameriki. "Vsi si predstavljajo drone kot nekaj slabega. Mi skušamo dokazati, da temu ni tako. Vse tehnologije se lahko uporablja v dobre ali slabe namene. Dokazujemo, da je možno to tehnologijo izredno koristno uporabljati za človeka," izpostavlja Plešec in dodaja, da se lahko tudi v vojaški rabi droni uporabljajo z dobrimi nameni, na primer vojakom na nedostopnem terenu dostavijo hrano, vodo, medicinske pripomočke. V tržiškem podjetju si ob tem želijo, da bi imela tudi Slovenska vojska na razpolago slovenski proizvod in podporo.