Davčna uprava (Durs) je vladi poročala o pobiranju dajatev in boju proti davčnim utajam, izoblikovala pa je tudi vrsto ukrepov, s katerimi naj bi davčno blagajno polnila še bolj učinkovito kot doslej. Pohvalila se je, da ji je že doslej to zelo dobro uspevalo.
Lani je tako pobrala za 11,2 milijarde davkov in s tem v celoti izpolnila letni načrt. A so bili kljub temu javnofinančni prihodki za slabo milijardo evrov nižji kot leto pred tem. Glavni razlog je kriza in zaradi nje vse manjši dohodki pravnih oseb, zaradi česar se je iz tega naslova v državno blagajno steklo za dobre pol milijarde evrov manj kot leto prej.
Največji del "davčnega kolača“ je pobral državni proračun – kar 48 odstotkov. Za pokojninsko blagajno je šlo 30, za zdravstveno pa 20 odstotkov pobranih davkov. Najmanjši porabniki pa so občine, k njim sta se stekla preostala dva odstotka denarja. Vendar pa se vplačila v proračun v zadnjih dveh letih krčijo, medtem ko se v zdravstveno in pokojninsko blagajno steka vse več sredstev.
Med boljšimi pobiralci davkov v Evropi
Na Dursu so posebej izpostavili uspešnost pri pobiranju DDV. "Po študiji evropske komisije v letu 2009 znaša primanjkljaj DDV v Sloveniji v letu 2006 štiri odstotke od teoretično dolgovanega DDV, kar nas uvršča v sam vrh evropskih držav po učinkovitosti pobiranja DDV,“ so zapisali v poročilu. Najmanjši razkorak, le en odstotek, sicer beležijo v Luksemburgu, sledita Irska in Španija pred Nizozemsko in Švedsko, ob bok Sloveniji pa so postavili še Portugalsko in Dansko. Najvišji razkorak imajo v Grčiji (30 odstotkov) in na Slovaškem (28 odstotkov). Da je sistem pobiranja DDV pri nas zadovoljiv, je ugotovilo tudi računsko sodišče.
Kljub temu na Dursu ugotavljajo, da bi lahko izterjali še več davkov. Z uvedbo novega informacijskega sistema – sedanji je zastarel – bi po ocenah lahko letno pobrali 306 milijonov evrov več! Z njim bi namreč bolj dosledno nadzirali davčne zavezance in lažje odkrili kršitelje. A vzpostavljanje takšnega sistema je dolgotrajen proces, zaživel bi lahko šele leta 2014.
97 odstotkov obračunanih socialnih prispevkov tudi plačanih
Slovenska podjetja so se po ugotovitvah Dursa izkazala tudi pri plačevanju socialnih prispevkov. "Zavedamo se, da je za posameznika vsak evro neplačanih prispevkov lahko velik problem tudi z vidika socialne varnosti. Zato iščemo nove rešitve in jih tudi najdemo – v tem primeru predvidoma že v aprilu letos, ko bomo fizičnim osebam zagotovili elektronski vpogled v obračunane in plačane prispevke in vsem davčnim zavezancem omogočili vpogled v knjigovodske kartice,“ so ob tem zapisali na Dursu.
Prizadevali si bodo tudi, da bi davčne napovedi vsi oddajali po elektronski poti. Velja namreč: manj papirja, manj stroškov. Da bi ljudi pripravili do tega, predlagajo vrsto spodbud. Zgledovali bi se lahko po Franciji, kjer tistim, ki s papirja preidejo na splet, davčne obveznosti znižajo za 20 evrov.
"Finci še poskušajo, nam je že uspelo!"
Kot poseben uspeh so izpostavili uvedbo informativnega izračuna dohodnine, ki je, tako Durs, bistveno znižal stroške zavezancev in davčne uprave. "Samo za primerjavo: Finska že skoraj deset let poskuša uvesti podoben sistem!“ so zapisali. Sicer pa bo za obveščenost davkoplačevalcev še naprej skrbela tudi elektronska gospa Vida, ki Dursovi spletni strani odgovarja na vprašanja.
Pazite se inšpektorjev
Davčnih inšpektorjev je res vse manj – imajo jih okoli 350, potrebovali pa bi jih več kot 700 – a so zato vse bolj učinkoviti.
Skupni učinek kontrole je v letu 2009 znašal 93,3 milijona evrov oziroma 26,6 milijona več kot leto pred tem. Inšpekcija je ugotovila prek 80 milijonov evrov dodatnih davčnih obveznosti, na področju samoprijav pa beležimo 15,7 milijona evrov dodatno obračunanih prihodkov – za petino več kot leto pred tem.
Kot rizične dejavnosti, torej tiste, kjer je utaj največ, so izpostavili gostinstvo, gradbeništvo, cvetličarstvo, svečarstvo, vrtnarstvo, vulkanizerstvo, prevozništvo, osebna nega, trgovina, storitve izobraževanj in inštrukcij, oddajanje nepremičnin in premičnin v najem, vzdrževanje in popravila motornih vozil, finančna posredništva, glasbeno-scenske prireditve in dejavnosti, zasebno varovanje ter dejavnosti alternativnih zdravilcev in taksistov. V teh dejavnostih je tudi največ dela na črno, ugotavljajo na Dursu.
KOMENTARJI (85)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.