Potem ko se je včeraj po pičlih dveh urah hrvaški državni vrh odločil, da sprejema Rehnov predlog za rešitev mejnega vprašanja, se bo do njega danes opredelila še slovenska politika.
Uradni govorec zunanjega ministrstva Milan Balažic je pred popoldanskim sestankom povedal, "da v EU brez soglasja Slovenije ne more biti ničesar odločenega, da morata slovenska diplomacija in politika zavarovati slovenske interese." Slovenija načeloma Rehnovega predloga ne zavrača, vendar je do njega previdna.
Balažic še pravi, da "k predlogu pripravljajo spremembe. Če te ne bi bile upoštevane, pa lahko Slovenija zavrne kateri koli predlog, za katerega meni, da lahko škoduje nacionalnim interesom."
Slovenija pa ne bo odstopila od stanja, ki je bilo na dan 25. junij 1991, od tega, da ima neoviran dostop z odprtim morjem, in od pravične razrešitve meje v Piranskem zalivu ter s tem povezano rešitvijo kopenske meje.
Na vprašanje, ali bi Slovenija lahko zavrnila predlog, pa Balažic ni odgovoril. "To je dragocena pobuda, to je edina igra v mestu in pomembno je, da se izkoristi ta pogajalski okvir."
Nekatere stvari je treba razčistiti
Kot je v torek pojasnil slovenski zunanji minister Samuel Žbogar, velja "nekatere dele Rehnovega predloga še posebej preučiti", saj vsebuje "nekatere konstruktivne dvoumnosti, ki jih je treba razčistiti, zato da bi bile obe strani v pogajanjih uspešne". Kljub temu je poudaril, da je "možni dogovor blizu" in da so v pogovorih o osnutku sporazuma za rešitev vprašanja meje "prišli zelo daleč", da pa je treba storiti še te zadnje napore, da bo dogovor zaživel. Izpostavil je še, da gre pri Rehnovem predlogu za "osnutek dokumenta in ne dokončno besedilo sporazuma", medtem ko ga Zagreb razume kot dokončnega.
Nekateri slovenski mediji so v ponedeljek objavili vsebino Rehnovega predloga, ki naj bi kazal, da ne vsebuje načela pravičnosti in da ločuje način reševanja vprašanja meje in vprašanja stika z mednarodnimi vodami. Žbogar je sicer to zanikal. Slovenija naj bi v odgovoru zahtevala, da se vprašanji meje in teritorialnega stika z odprtim morjem obravnavata ter rešujeta celovito in po enakih načelih, med katerimi mora biti tudi načelo pravičnosti.
Zahtevala naj bi tudi, da je pogoj za odmrznitev pristopnih pogajanj Hrvaške z EU ratifikacija sporazuma o reševanju spora o meji v obeh parlamentih, medtem ko je Rehn kot pogoj za odmrznitev predlagal zgolj izjavo premierjev obeh držav, da sta se državi dogovorili o arbitraži.
Slovenija naj bi zahtevala tudi, da se državi sami dogovorita o arbitrih arbitražnega tribunala, ker zanjo ni sprejemljivo, da bi kar tri od petih sodnikov izbralo Meddržavno sodišče v Haagu. Predlog sporazuma to predvideva v primeru, če se državi v 15 dneh ne bi mogli dogovoriti o teh treh članih, mednarodnopravnih strokovnjakih.
Pričakovanja glede dogovora
Predsednica LDS Katarina Kresal pa pričakuje, da bodo predsedniki parlamentarnih strank danes na srečanju s Pahorjem dosegli soglasje glede Rehnovega predloga. "Gre za zelo občutljivo zadevo med dvema sosedama in tukaj ne gre delati strankarske politike," je dejala.
V Zavodu 25. junij medtem menijo, da bi morala Slovenija odločno zavrniti zadnji Rehnov predlog, saj je "nesprejemljiv in za Slovenijo kot polnopravno članico EU tudi žaljiv".
Vzemi ali pusti
Hrvaški predsednik Stjepan Mesić je po srečanju hrvaškega državnega vrha s predsedniki parlamentarnih strank v torek sporočil, da so uskladili vsa stališča glede zadnjega predloga evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna glede vprašanja slovensko-hrvaške meje in da bodo komisarju v 24 urah sporočili, da Hrvaška njegov predlog sprejema. "Na splošno predlog sprejemamo," je dejal in dodal, da gre pri Rehnovem predlogu za "vzemi ali pusti" in Hrvaška se je odločila, da ga vzame.
Hrvaški premier Ivo Sanader je opozoril, da sprejetje predloga še ne pomeni, da nimajo nobenih pomislekov, ampak gre za to, da je za Hrvaško sprejemljivo "bistvo" predloga. Kot je dodal, so danes govorili tudi o posameznih elementih Rehnovega predloga, vendar pa več o tem ni želel razkriti.
Na vprašanje, ali bo Hrvaška popustila glede slovenskega izhoda na odprto morje, je Mesić odgovoril, da sprejema arbitražno sodišče pod pogojem, da pri vprašanju meje odloča na podlagi mednarodnega prava.
O Rehnovem predlogu bo v petek na izredni seji razpravljal tudi hrvaški parlament.
KOMENTARJI (392)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.