Slovenski čebelarji pridelali približno dvakrat toliko medu kot lani

Pridelava medu med leti precej niha, saj je čebelarjenje zelo odvisno od vremenskih razmer. Če so čebelarji leta 2009 pridelali 1910 ton medu, ga je bilo leta 2010 za 1673 ton, leta 2011 se je letina zvišala na 2472 ton, nato leta 2012 upadla na 1031 ton in se leta 2013 povzpela na 2400 ton. Letina 2014 je bila za čebelarje slaba, pridelali so le 471 ton medu, leto kasneje 2047 ton, v letu 2016 je bilo 1298 ton medu in leta 2017 804 tone.

Slovenija je lani iz drugih članic EU uvozila za približno 3,5 milijona evrov medu ali približno eno tono, največ iz Hrvaške, Madžarske in Nemčije. Medtem so slovenski čebelarji v članice EU izvozili za približno 212.000 evrov medu, največ v Italijo.

Izvažamo tudi kranjsko sivko

Slovenija pa ne izvaža le medu, temveč tudi kranjsko sivko. Lani izvožene čebele so bile vredne približno 47.000 evrov, največ pa smo jih izvozili v države Bližnjega vzhoda in na Japonsko. V Libanon je Slovenija izvozila za približno 20.000 evrov čebel, na Japonsko pa za približno 18.000 evrov.

V Sloveniji se je po ugotovitvah statističnega urada v zadnjih desetih letih zvišalo število čebelarjev, in sicer za več kot 30 odstotkov. Med letoma 2004 in 2006 se je število čebelarjev gibalo nekaj pod 8000, med letoma 2008 in 2010 pa je upadlo na okoli 7600. Nato se je zanimanje za čebelarjenje začelo povečevati, med letoma 2017 in 2019 se giblje okoli 10.100.

Število čebelarjev v Sloveniji v zadnjih desetih letih narašča

Število čebelarjev se medtem na ravni EU znižuje, a po podatkih Evropske komisije v zadnjih letih narašča število panjev. Leta 2016 je bilo v EU 15,7 milijona panjev, od tega v Sloveniji 167.000 ali 1,1 odstotka vseh. Največ panjev so imeli v letu 2016 čebelarji v Španiji, Grčiji in Franciji.

Leta 2016 je bilo v osemindvajseterici povprečno 25 panjev na čebelarja, v Sloveniji pa povprečno 17 panjev na čebelarja.

EU sicer podpira čebelarjenje. Slovenija je leta 2017 po podatkih komisije prejela 383.000 evrov evropskih sredstev, med drugim pa so bila namenjena za tehnično pomoč čebelarjem, za pomoč v boju proti boleznim in varozi ter za laboratorijske analize čebeljih proizvodov.

Več površin namenjenih za čebeljo pašo

V Sloveniji je v zadnjih letih tudi več površin, namenjenih za čebeljo pašo. Medovite poljščine so npr. oljna ogrščica in oljna repica, ajda in sončnice. Oljna ogrščica in repica sta bili v Sloveniji lani posejani na skoraj 3400 hektarjih, ajda na 3500 hektarjih, sončnice pa na 300 hektarjih. Površina z ajdo je bila skoraj trikrat večja kot v letu 2010, površine s sončnicami pa za 42 odstotkov, medtem pa so bile površine z oljno ogrščico in repico za 36 odstotkov manjše kot v letu 2010.

Leta 2017 je bilo v Sloveniji 210 čebelarskih društev, zvez in družin, je pred svetovnim dnevom čebel, 20. majem, navedel statistični urad.

Svet bo svetovni dan čebel letos obeležil drugič. Da imajo čebele svoj praznik, pa je zaslužna ravno Slovenija. Generalna skupščina Združenih narodov ga je s posebno resolucijo razglasila decembra 2017, prvič pa smo ga obeležili lani.

"Ta dan je namenjen predvsem razmisleku o pomenu čebel in tudi drugih opraševalcev za ekosistem. Od opraševanja je namreč odvisna kar tretjina pridelane hrane, zato je vloga čebel in drugih opraševalcev ključna za uspešno in trajnostno kmetijsko proizvodnjo, pa tudi za ohranjanje biotske raznovrstnosti," so še zapisali na statističnem uradu.