Pomen sončnega mrka za znanost je danes manjši kot nekoč, saj večino pojavov na Soncu, ki so vidni ob mrku s profesionalno opremo, lahko opazujemo kadarkoli. V preteklosti, leta 1868, pa so v času pojava v spektru Sončevih prominenc odkrili element helij in to kar 27 let pred njegovim odkritjem na Zemlji. Meritve položaja zvezd ob sončnem mrku leta 1918 so potrdile tri leta starejšo napoved Einsteinove splošne teorije relativnosti, da se položaji zvezd v bližini Sonca zaradi ukrivljenosti prostora navidezno do 1,75 ločne sekunde razmaknejo.
Po napovedih med tokratnim sončnim mrkom v sredo povsem jasnega vremena ni mogoče pričakovati.
Naslednji popolni sončni mrk bo v Sloveniji viden šele leta 2081.