Slovenija

Slovenski astronomi o sončnem mrku

Ljubljana, 09. 08. 1999 08.05 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min

Pred popolnim sončnim mrkom, ki bo v sredo, 11. avgusta, so ta nebesni pojav na Astronomsko-geofizikalnem observatoriju na Golovcu danes pojasnjevali dr. Andrej Čadež, dr. Tomaž Zwitter in strokovni sodelavec na oddelku za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Herman Mikuž. V skrajnem severovzhodnm delu Slovenije bo popolni mrk viden 72 sekund, ob Blatnem jezeru na Madžarskem pa dve minuti in 26 sekund. V večjem delu Slovenije bo mrk le delen. Za opazovalca v Kopru bo Luna zakrila 95, v Ljubljani 97 in v Mariboru 99 odstotkov Sonca.

Pomen sončnega mrka za znanost je danes manjši kot nekoč, saj večino pojavov na Soncu, ki so vidni ob mrku s profesionalno opremo, lahko opazujemo kadarkoli. V preteklosti, leta 1868, pa so v času pojava v spektru Sončevih prominenc odkrili element helij in to kar 27 let pred njegovim odkritjem na Zemlji. Meritve položaja zvezd ob sončnem mrku leta 1918 so potrdile tri leta starejšo napoved Einsteinove splošne teorije relativnosti, da se položaji zvezd v bližini Sonca zaradi ukrivljenosti prostora navidezno do 1,75 ločne sekunde razmaknejo.

Po napovedih med tokratnim sončnim mrkom v sredo povsem jasnega vremena ni mogoče pričakovati.

Naslednji popolni sončni mrk bo v Sloveniji viden šele leta 2081.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.