Nakup novih vlakov: Po letu 2026 bomo 'primerljivi z Avstrijo, Nemčijo in Švico'

Nove potniške garniture švicarskega proizvajalca Stadler imajo dizelski pogon z možnostjo naknadne elektrifikacije. Pogodbena vrednost je 148,3 milijona evrov, prve dobave pa so predvidene za leto 2025, je ob podpisu pogodbe pojasnil predsednik upravnega odbora skupine Stadler Peter Spuhler. Slovenskim železnicam (SŽ) se je ob tem zahvalil za odlično sodelovanje.

Kot je v izjavi za medije povedal direktor SŽ Dušan Mes, se z nakupom novih garnitur zaključuje cikel prenove voznih sredstev, ki vključuje 72 novih vlakov. Skupna vrednost naložbe je skoraj pol milijarde evrov. Prvo fazo prenove voznega parka so SŽ sklenile septembra lani, ko so prevzele zadnjega od 52 novih Stadlerjevih vlakov. Odtlej po slovenskih tirih vozi 21 enopodnih električnih vlakov flirt, deset dvopodnih električnih vlakov kiss in 21 enopodnih dizelskih vlakov flirt. 

Kot je dodal Mes, z novimi voznimi redi uvajajo več direktnih vlakov, kar bo skrajšalo potovalne čase predvsem med večjimi kraji. Nekatere direktne linije bodo uvedli prihodnje leto, več pa leta 2025. Eden glavnih ciljev je čas potovanja z vlakom med Mariborom in Ljubljano skrajšati pod uro in pol. "Ko bodo dela končana - upam, da z letom 2025 - bomo to dosegli," je napovedal.

Novi vlaki so sposobni voziti s hitrostjo do 140 kilometrov na uro, zato je naslednji izziv prilagoditi proge, da bodo omogočale takšne hitrosti. "Na krajših razdaljah je trenutno sicer večji izziv zagotoviti pogostejše vožnje kot pa skrajšati potovalne čase," je poudaril Mes.

"S prenovo tirov, prog, z gradnjo novega potniškega centra, po letu 2026 vsekakor, se bodo storitve javnega železniškega potniškega prometa bistveno izboljšale. Realno ocenjujem, da bomo primerljivimi tudi z bolj razvitimi severnimi državami, kot so Avstrija, Nemčija, Švica in to je tudi naš cilj – da imamo na prebivalstvo podobno število potnikov, kot jih imajo te države. Danes prepeljemo 15 milijonov potnikov, končni cilj pa je 30 milijonov potnikov do leta 2030." 

Celostna prenova železniške infrastrukture je po njegovih besedah tudi del ukrepov v okviru zelenega prehoda.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je povedala, da je že ob prevzemu mandata poudarila, da je ena njenih velikih prioritet zeleno, trajnostno in varno. Vse to je to, kar železniška infrastruktura združuje. "Vesela sem, da je predsednik vlade s svojo prisotnostjo pokazal, kako pomembne so investicije tako v tire kot tudi v vlake. Ne samo z besedami, ampak z dejanji v tej vladi kažemo, kaj je naša prioriteta za prihodnost," je dejala. Železniških investicij je vsako leto več, je še dodala in ljudi prosila za razumevanje, ker z obnovami na železnicah prihajajo tudi določene omejitve. 

Predsednik vlade Robert Golob pa je opomnil, da je vlak ne samo prevozno sredstvo zadnjih 100 let, ampak tudi prihodnosti. Današnji dan je poleg podpisa pogodbe po njegovih besedah pomemben tudi zaradi simboličnega odprtja postaje v Grosupljem, ki je bila financirana iz evropskih sredstev. "Na ta način smo želeli pokazati, da investiramo na obeh koncih – v infrastrukturo in tukaj znatno povečujemo sredstva. Če smo v letu 2022 investirali 300 milijonov, bomo v letošnjem investirali 470 milijonov. Ravno ta skok v investicijah je tisti, ki včasih pripelje do kakšne zamude."

Še bolj od potniškega je pomemben tovorni promet, je opomnil. "Vsi vemo, da je situacija na cestah danes žal katastrofalna in vsi vemo, da je tovorni promet treba čim prej umakniti s cest. Edina alternativa za to je železnica, zato se nadejam bodočih korakov na tem področju."

Trajnost ni samo floskula, je tisto, kar železnici daje novo priložnost, drugo življenje, je še dejal. "Brez trajnosti bi železnica verjetno nadaljevala po neki poti v zgodovino. Ravno zaradi trajnosti in podnebnih sprememb, ki prihajajo, moramo povečati pomen železnic. Želim si, da vodstvo železnic to v celoti prepozna, izkoristi in se začne tudi z vidika trajnosti ustrezno obnašati in iskati poslovne priložnosti," je še dejal.