Ob grobišču pod Krenom je potekala 25. obletna maša za žrtve revolucionarnega nasilja. Somaševanje je vodil novomeški škof Andrej Glavan, ki je dejal, da so si pripadniki ene strani nadeli ime, da je vsakemu lahko bilo jasno, da jim gre za obrambo domovine.
Dogodki po decembru 1943 oz. po konferenci v Teheranu, ko so jim zavezniki, ki so veljali za varuhe demokracije in svobode, odrekli zaščito, pa so pripeljali do tega, da je slovenske fante, organizirane v narodno vojsko, "vihar zla in sovraštva" pometal v kraška brezna in rudniške rove, je dodal škof.
Dotaknil se je tudi sprave in ob prizadevanju za odpuščanje izpostavil, da je težava v tem, da jo še živi revolucionarji pojmujejo le kot nalogo tistih, ki so krivice trpeli. Resnica pa je, je menil škof, da je po vojni prišlo do nečloveškega poboja, krivica do pobitih pa ni nič manjša za svojce, ki so se morali te še sramovati.
V nadaljevanju je Glavan vprašal, ali naj bodo "prizadeti brezbrižni ob ljudeh, ki zaradi ohranjanja privilegijev niso zmožni obžalovati krivice in povojnih pobojev in niso zmožni koraka sprave". Hkrati je ocenil, da so Slovenci nemočni in kot narod niso sposobni obsoditi vseh treh totalitarizmov.
Božji pomoči se je zahvalil, da so minili časi, ko so zasliševali, grozili in preganjali vsakega, ki je obiskal roška brezna in drugih več kot 600 slovenskih, nekdaj prikritih in danes že znanih grobišč.
Pristavil je, da bi morala slovenska družba, če naj bo vsaj malo podobna civiliziranemu svetu, poskrbeti, "da se te kosti dvignejo in z dolžno častjo in spoštovanjem zberejo ter pokopljejo". Hkrati je pozval k molitvi za spravo in borbi proti vsaki pretirani ideološki zaprtosti in ozkosti.
KOMENTARJI (534)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.