Se bo Slovenija utopila v lastnem komunalnem blatu?

Madžari so ugotovili, da je uvoz komunalnega blata iz bližnjih držav presegel vse meje, in zato odpovedujejo pogodbe za zbiranje mulja. Slovenci smo ga k njim izvozili kar 87 odstotkov, zato je njihova odločitev, da ga nočejo več, postavila našo državo na trda tla. Po podatkih Zbornice komunalnega gospodarstva je stanje trenutno tako, da 26 od 55 upravljavcev čistilnih naprav nima več prevoznika, ki bi odpeljal mulj. Ostale čaka podoben scenarij v mesecu ali dveh, ko se jim iztečejo pogodbe. A ti podatki se nanašajo zgolj na tiste upravljavce, ki so člani komunalne zbornice.

V Sloveniji imamo sicer 127 izvajalcev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, večina ima v upravljanju tudi večje ali manjše čistilne naprave. "Natančnih podatkov za vse izvajalce nimamo. Večina pa po naši oceni že ima ali bo imela v kratkem težave zaradi neprevzemanja odvišnega blata," je opozoril direktor projektov Zbornice komunalnega gospodarstva Iztok Rozman.

V Logatcu že polnijo kontejnerje, imajo od dva do tri tedne časa, da najdejo rešitev

V občini Logatec jim je pogodba za odvoz mulja potekla zadnji dan decembra lani. Ker se na javni razpis ni prijavil noben izvajalec, so odvišno blato oziroma mulj začeli kopičiti najprej v bazenih čistilne naprave in v zgoščevalniku. Ker so te kapacitete omejene, so ponovno začeli z dehidracijo, ta teden pa s polnjenjem zabojnikov. Na voljo jih imajo pet. "Ocenjujemo, da lahko kopičimo odvišno blato v kontejnerjih zraven čistilne naprave ali na odlagališču od dva do tri tedne, nato bo nastal prostorski problem. V tem času moramo po hitrem postopku najti izvajalca, ki ima ustrezna okoljevarstvena dovoljenja in možnost odvoza odvišnega blata v tujino, ali druge rešitve," nam je pojasnil direktor Komunalnega podjetja Boštjan Aver.

Neodvoz blata lahko pomeni zaustavitev čistilnih naprav in iztekanje odpadnih voda v reke

Odstranjevanje odvišnega blata je bistvenega pomena za delovanje čistilnih naprav. Posledice, in tudi to, kdaj bodo nastopile, so odvisne od mnogih dejavnikov. Na primer do kdaj imajo posamezni izvajalci zagotovljeno odstranjevanje odvišnega blata, in ali imajo možnosti začasnega skladiščenja mulja. Nekateri namreč te možnosti sploh nimajo, drugi imajo časovno omejene možnosti. "Tudi pri začasnem skladiščenju blata ne moremo povsem izključiti negativnih posledic za okolje. Končna posledica je seveda lahko nedelovanje čistilne naprave in iztekanje neprečiščene odpadne vode v vodotoke," je poudaril Rozman.

Možni rešitvi: skupni javni razpis za odvoz in termična obdelava v Sloveniji

Boštjan Aver si prizadeva, da se jim bo v času, preden napolnijo zabojnike, uspelo dogovoriti z ostalimi komunalnimi, da poskušajo najti prevoznika preko skupnega javnega razpisa. "Do danes smo bili v kontaktu in smo zbrali podatke že od okrog 25 komunalnih podjetij, ki imajo podobne težave kot mi," je zatrdil.

Na pomoč jim je priskočila tudi Zbornica komunalnega gospodarstva, ki je poslala predlog vsem članicam, da bi na Komunalnem podjetju Logatec pripravili skupni javni razpis za odvoz odvišnega blata. "Pričakujemo, da bo zaradi večjih količin blata in skupnega nastopa tudi večji interes v tujini ali pri naših izvajalcih. Tako bi vsaj dobili izvajalca in vsi skupaj bolj ugodno ceno za odvoz, kot bi jo dobila vsaka komunala posebej," meni Aver.

Gledano dolgoročno pa bi morala Slovenija poskrbeti, da postane pri odstranjevanju blata samozadostna, so prepričani na Zbornici komunalnega gospodarstva. "Torej, da vsaj za večino količin ne bo odvisna od drugih držav. Rešitev je predvsem v zagotovitvi termične obdelave v Sloveniji, kar pa lahko traja več let. Kratkoročnih rešitev zaenkrat še ni na vidiku. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je preko diplomatskih predstavništev prejšnji teden poslalo povpraševanje Evropski uniji po možnostih sprejema blata, vendar v tem trenutku informacij o odgovorih še nimamo," je pojasnil Rozman.

Tudi nam so z ministrstva odgovorili, da odgovorov veleposlaništev še niso prejeli. Se pa strinjajo s komunalno zbornico, da dokler Slovenija ne bo samozadostna, bo ranljiva. Zato so se novembra lani sestali s predstavniki petih občin (Ljubljane, Maribora, Ptuja, Jesenic in Kočevja), ki so pokazale interes, da zgradijo nov objekt za termično obdelavo odpadkov v Sloveniji. "Vsem smo sporočili, da se bo začel postopek za izbiro najboljše rešitve za tak objekt," so zatrdili z MOP.

'Če trg ne deluje, mora k reševanju problema pristopiti država'

Komunalna zbornica pa je okoljsko ministrstvo na problematiko opozorila že avgusta 2019. "Problema se na ministrstvu po našem mnenju zavedajo in iščejo možne rešitve. Vendar v tem trenutku rešitve še ni," je ponovno izpostavil Rozman.

Na MOP zatrjujejo, da so rešitve začeli iskati nemudoma. Minister Simon Zajc je takoj pisal dopis na Madžarsko, ministrstvo pa je želelo pridobiti podatke o morebitnih prostih kapacitetah obstoječih kompostarn in pripravljenosti predelovalcev biološko razgradljivih odpadkov za predelavo blat komunalnih in skupnih čistilnih naprav. "Na to temo je potekalo več delovnih sestankov na strokovni ravni, in sicer z različnimi deležniki," so aktivnosti navedli z MOP.

A dejstvo je, da so šele decembra poslali prošnje za sprejetje blata devetim slovenskim kompostarnam in šele prejšnji ponedeljek drugim evropskim državam. "Nekaj prostih kapacitet za predelavo odpadnega blata ima le ena sama kompostarna," pa je odgovor, ki so ga prejeli na MOP, in kaže, da težavi še zdaleč ni videti konca.

Morda je eden od razlogov za počasne obrate ministrstva njihovo prepričanje, da mulj ni problem države. Ves čas namreč poudarjajo, da je odvoz blata tržna dejavnost in da morajo zbiralci sami poiskati rešitve. Zato nas je zanimalo mnenje komunalne zbornice, ali je res vse na plečih zbiralcev in ministrstvo nima nič s tem? Rozman je pojasnil, da je sicer res, da je za odstranjevanje odvišnega blata do zdaj skrbel trg, ki pa glede na razmere na tem področju očitno ne deluje več. Ker je Slovenija blato odstranjevala na trgu in ne v okviru obvezne javne službe, iz tega sledi, da izvajalci te tržne dejavnosti niso dolžni poskrbeti za iskanje drugih rešitev, menijo na komunalni zbornici. "Njihova dolžnost se konča pri določilih veljavnih pogodb, ki pa se ne podaljšujejo, se odpovedujejo … V primeru nedelovanja trga mora že po definiciji v reševanje problema vstopiti država," je bil jasen Rozman.

Kako se stanje pozna na položnicah občanov?

V Logatcu za zdaj nimajo višjih oziroma dodatnih stroškov, saj niti nimajo možnosti odpeljati mulja iz čistilne naprave v tujino. Nekatere komunale pa že plačujejo bistveno več za odvoz, saj jih trenutno skladiščijo izvajalci, je pojasnil Aver: "Po informacijah določenih komunal se je cena povišala za več kot 100 odstotkov. To se bo lahko na cenah položnic v posameznih občinah poznalo šele kasneje, na primer v drugi polovici leta 2020 ali v letu 2021, ko se cene gospodarskih javnih služb sprejemajo tudi na osnovi poračunov preteklih višjih realiziranih stroškov. V občini Logatec zaradi tega problema ne načrtujemo povišanja cen položnic."