Številke so podvojene, v veliki meri pa izhajajo iz višjih obrestnih mer. Banke so namreč v obdobju do konca maja ustvarile za dobrih 540 milijonov evrov čistih prihodkov, kar je enkrat več kot v prvih petih mesecih lani, ko so znašali dobrih 268 milijonov. Dobiček pred davki je znašal kar 437 milijonov evrov, lani približno 174 milijonov evrov.
Evropska centralna banka je namreč pred mesecem dni že osmič dvignila obrestno mero na najvišjo raven v zadnjih 22 letih, na prihodnjem zasedanju sveta ECB, ki bo 27. julija, pa se pričakuje še eno zvišanje (+0,25 odstotka). Šestmesečni Euribor tako trenutno znaša malo manj kot 4 odstotke (3,962 odstotka).
Od tod torej dobički bank, saj imamo višje obrestne mere za posojila, medtem ko so na drugi strani obresti na depozite gospodinjstev v Sloveniji še vedno pod pol odstotka. Če primerjamo Slovenijo z drugimi državami, vidimo, da smo po višini obrestne mere na depozite na repu evrskega območja. Povprečna obrestna mera na vlogo z ročnostjo do enega leta je bila aprila v območju evra 2,27-odstotna, v Avstriji na primer 2,38-odstotna, v Nemčiji 2,33-odstotna, v Franciji več kot 3-odstotna, na Hrvaškem 1,64-odstotna, v Italiji pa 3,11-odstotna. V Sloveniji je bila zgolj 0,44-odstotna, nižja je bila samo na Cipru, in sicer 0,41-odstotna.
In kaj na tako nizke obrestne mere na depozite pravijo bankirji? Komentirajo, da imajo kljub zanemarljivo nizkim obrestnim meram gospodinjstva v bankah še vedno za 25,9 milijarde evrov depozitov, kar ugotavljajo tudi v nedavno objavljenem Poročilu o svetovnem premoženju, torej Slovenija glede na raziskavo izstopa pri porazdelitvi finančnega premoženja, saj depoziti in gotovina predstavljajo približno polovico celotnega premoženja Slovencev, kar je precej nad vzhodnoevropskim in svetovnim deležem.
Dodajajo, da se zmanjšujeta tako delež lastništva delnic kot tudi dolgoročnega življenjskega in pokojninskega varčevanja, kar pa v okolju tako visoke inflacije lahko povzroči izgubo realne vrednosti osebnega premoženja.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.