Slovenske banke do julija potrebujejo 900 milijonov evrov. Za začetek

Vlada je predstavila Nacionalni reformni program, ki med drugim pojasnjuje tudi način reševanja slovenskih bank. Kot navaja, potekajo pripravljalni postopki za prenos slabih terjatev na t. i. slabo banko. Natančnega roka vlada še ne more podati, a izvedba naj bi bila mogoča v nekaj mesecih. Po trenutnih vladnih ocenah naj bi banke ob tem do konca julija potrebovale 900 milijonov evrov dodatnega kapitala.

Vlada v osnutku programa pojasnjuje dosedanje postopke pri izvajanju zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank in pa predvideno delovanje sanacije slabih bančnih terjatev, ki ga predvideva zakonska podlaga.

Kot so že večkrat dejali tudi vladni predstavniki, postopki za pripravo procesa sanacije slabih bančnih terjatev s pomočjo slabe banke potekajo. Usklajuje se metodologija vrednotenja terjatev, poteka razvrstitev terjatev za prenos ter orodij, ki se bodo uporabila za te prenesene terjatve.

Premierka Alenka Bratušek je ta teden napovedala, da bo vlada uporabila vsa orodja, ki jih zakon predvideva. Med temi so tudi državne garancije.

Vlada točnega datuma za izvedbo ukrepov v osnutku še ne more podati, a naj bi bila ta možna v nekaj mesecih.
Nova je predvsem ocena, da bo treba banke do konca julija dokapitalizirati za 900 milijonov evrov, čeprav priznava, da s končnim zneskom dokapitalizacij še ne razpolaga.

Ob tem dodaja, da tudi ob tolikšnem povečanju kapitala še vedno obstaja možnost nadaljnjih dokapitalizacij, ki bodo odvisne od "razvoja slovenskega gospodarstva in dosežene vrednosti sredstev bank pri prenosu na slabo banko".

Sicer pa naj bi se z zagotovitvijo dodatnega kapitala v bankah reševal tudi problem kreditnega krča, ki otežuje vnovčni zagon gospodarske aktivnosti v zasebnem sektorju. Zahteve po kapitalski ustreznosti namreč bankam onemogočajo, da hkrati prepoznajo slabe kredite in razširijo svojo posojilno aktivnost.

NRP predvideva, da morajo banke pri obnavljanju in odobravanju novih posojil upoštevati relativno visoko zadolženost podjetij glede na njihov lastniški kapital, povečano negotovost glede dostopnosti do tujih virov financiranja in tveganje poslovanja, še posebno v dejavnostih, ki jih je kriza močneje prizadela.

Poleg komercialnih bank sta na trgu za financiranje podjetij še dve instituciji, opozarjajo. SID banka, ki poleg klasičnih financiranj in zavarovanja izvoznih poslov ponuja tudi financiranje internacionalizacije in promocije MSP, naj bi razvijala nove produkte in posojila za razvojne projekte, in Slovenski podjetniški sklad.

Predvideno je tudi polno izkoriščanje potencialov SID, ECB, EIB za financiranje podjetij, razvojnih projektov in bank.