Avtorici pregleda: Tina Čuček in Tina Smole
1. maja smo s slovesnostmi po domala vsej državi obeležili vstop v Evropsko unijo in s tem končali več kot desetletje trajajoče priključevanje "evropskemu klubu", v katerem je danes 25 držav. Kot polnopravna članica Slovenija danes soodloča o usodi petindvajseterice, predvidoma leta 2007 naj bi se vključila v schengensko območje in uvedla evropsko valuto – evro.
Dober mesec po največji širitvi v zgodovini Evropske unije – poleg Slovenije je pristopilo še devet srednje- in vzhodnoevropskih držav – smo slovenski volivci prvič volili predstavnike v Evropski parlament. Med skupaj 732 poslanci v edini evropski instituciji z neposredno izvoljenimi člani sedi sedem slovenskih. Evropske volitve so bile sicer precejšnje razočaranje zaradi nizke volilne udeležbe. Povprečna volilna udeležba v vseh članicah Unije je bila približno 47-odstotna, Slovenija pa je bila z dobrimi 20 odstotki med državami z najnižjo udeležbo na volitvah v Evropski parlament.
V komisiji EU tudi Slovenec
Poleg novega parlamenta je dobila Evropska unija tudi novo, 25-člansko komisijo. V ekipi, ki ji predseduje Portugalec Jose Manuel Durao Barroso, je za področje znanosti in razvoja zadolžen komisar iz Slovenije Janez Potočnik, sicer nekdanji minister za evropske zadeve in šef slovenskih pogajalcev v dobra štiri leta trajajočih pogajanjih za članstvo v Uniji.
V zvezi z Evropsko unijo pa je leto za Slovenijo prineslo še eno pomembno odločitev – kot prva nova članica bo leta 2008 prevzela polletno predsedovanje evropski povezavi.
Vstopili smo v Nato
Le mesec dni pred vstopom v Unijo, 29. 3. 2004, je Slovenija s predajo ratifikacijskih listin v Washingtonu postala tudi članica zveze Nato. Takoj po vstopu v vojaško in politično zvezo se je vnela polemika zaradi Natovega nadzora slovenskega zračnega prostora, saj slovensko nebo varujejo letala italijanske vojske. Številni politiki in civilna družba so namreč menili, da je to iz zgodovinskih razlogov neprimerno.
V okviru zavezništva je na misijo v Afganistan odšlo 22 slovenskih vojakov. Največ pet inštruktorjev slovenske vojske pa naj bi sodelovalo pri urjenju iraških varnostnih sil, vendar ne v Iraku, temveč na tleh tretjih držav.
Podobnikov incident na meji s Hrvaško
Kopica odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško tudi po letu 2004 ostaja odprtih. "Tradicionalne ribiške incidente" v poletni sezone je pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami zabelil še incident s slovenskimi poslanci v Sečovljah.
22. septembra je hrvaška policija pri mejnem prehodu Sečovlje aretirala poslanca SLS Janeza Podobnika in skupino njegovih političnih somišljenikov, ki so se vračali z domačije Joška Jorasa, kjer so posadili lipo. Hrvaška je incident označila kot kršitev suverenosti, takratna slovenska vlada pa je sklenila, da Hrvaške ne bo več brezpogojno podpirala pri vključevanju v Evropsko unijo. Po volitvah je nova slovenska vlada obljubila nov začetek v odnosih s Hrvaško.
Predsedovali smo SEP
Poleg omenjenega je bil izziv za slovensko diplomacijo enoletno predsedovanje Srednjeevropski pobudi, ki je doseglo vrhunec konec novembra s srečanjem premierjev 17-članske skupine v Portorožu, ki ga je spremljal gospodarski forum.
Vse leto pa so potekale tudi intenzivne priprave na vodenje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki združuje 55 držav. Slovenija bo krmilo organizacije prevzela z letom 2005. Enoletno predsedovanje OVSE bo eden glavnih in najbolj zahtevnih (diplomatskih) projektov v zgodovini samostojne Slovenije.
