Številne oglasne panoje v prestolnici so v tem tednu prekrila kratka a pomenljiva oglasna sporočila, ki precej odstopajo od klasičnega oglaševanja znamke ali izdelkov. Na oglasnih blokih v značilni markantni Mlinotestovi rdeči barvi boste tokrat namreč zaman iskali njihovo pašto, moko ali polnjene testenine. Na plakatih je le logo in pomenljiv napis: V slovenski lasti. Dober opazovalec pa bo v tem napisu videlo tudi tisto, kar je očem skrito.
"V luči trenutnega dogajanja, ko se po medijih piše predvsem in zgolj o tem, kako slovenska kmetijska pridelava in predelovalna industrija odhajata v tujo last, želimo s komunikacijo "Mlinotest. V slovenski lasti." osvetliti še drugo plat te zgodbe. Namreč zgodbo o slovenskih podjetjih, ki še vedno ostajajo v naših, slovenskih rokah. Zgodbo o večjih in manjših, bolj znanih in manj znanih slovenskih blagovnih znamkah, ki ostajajo slovenska. 100 % slovenska. Potrošnike in slovensko javnost želimo spomniti, da smo tu še vedno igralci, ki vztrajamo, se borimo. To nam uspeva tudi zato, ker nam potrošniki zaupajo", je o glavni misli teh panojev povedal Danilo Kobal, predsednik uprave Mlinotesta.
Bodo "V slovenski lasti" tudi druga podjetja?
Mlinotest je tako izpostavil pomembno sporočilo: v Sloveniji imamo še vedno številna živilska podjetja, ki ohranjajo svojo tradicijo in tudi slovensko lastništvo. Ne samo Mlinotest, ki slovenske mize polni s kruhom, testeninami, moko in zdrobi, spomnimo tudi na Mlekarna Celeia, Pivka perutninarstvo, Delamaris, Dano, Tovarna olja Geo, Pekarno Pečjak... To so podjetja, ki predstavljajo temelj slovenske samooskrbne verige.
Na vprašanje, ali se jim bodo v kampanji V slovenski lasti pridružila tudi druga slovenska živilska podjetja, je Kobal povedal, da "komuniciranje in ozaveščanje slovenskih potrošnikov o podjetjih, ki smo in ostajamo slovenska, je po mojem mnenju nujno za ohranjanje ne samo zavednosti, temveč tudi obstoja slovenske živilske industrije. Ja, želim si, da bi takšnih in podobnih plakatov v naslednjih tednih bilo čim več!".
Slovenska last – prednost ali slabost?
Medtem, ko se številna podjetja zaradi konkurenčnosti odločajo za prodajo svojih deležev, pa bi moralo ohranjanje slovenske živilske industrije v domačih rokah biti prednostno tudi na nivoju države, toliko bolj v luči dogodkov zadnjih štirih let, ko so covidna pandemija, vojne in naravne katastrofe močno izpostavile pomen lokalne pridelave, domačih podjetij in samooskrbe za celotno gospodarstvo.
"Pred nami je letošnja žetev. Lani smo bili največji kupec slovenske pšenice, verjamemo, da bomo tudi letos. Z odkupom slovenske pšenice podpiramo slovensko pridelavo, radi bi zgradili verigo od slovenske njive do potrošnika, da bi mu v slovenskem izdelku lahko ponudili kakovostno slovensko pšenico. Živilska podjetja v slovenski lasti imamo pomembno odgovornost, da z našimi dejanji podpiramo slovenskega kmeta. Domače lastništvo je v tem primeru velika prednost, saj se s pridelovalci vzpostavi trdna poslovna vez, ki temelji na zaupanju." je izpostavil Danilo Kobal.
Kar je očem skrito
Pozornemu opazovalcu, ki ima v kotičkih spomina še sliko ene bolj odmevnih in uspešnih turističnih oglaševalskih kampanj pri nas – "Slovenija, moja dežela", bo v oglasnih panojih zaslutil nekaj poznanega, domačega in ponosnega, pa čeprav morda ne bo vedel, kaj je to. V Mlinotestu so namreč posebno pozornost namenili tudi izbiri pisave, ki je prav tista iz takratnega oglasa.
Na vprašanje, zakaj točno ta pisava, so v Mlinotestu povedali: "Naša zaveza je, da ostajamo zvesti svoji tradiciji, še vedno ostajamo ajdovsko oziroma primorsko podjetje. Naše korenine so tu, na Primorskem, v Vipavski dolini. S ponosom povemo, da je Mlinotest slovensko podjetje. Izbira pisave zato ni bila naključna, saj zaradi svoje zgodovinske vrednosti nosi ravno ta čustveni naboj tradicije, ponosa in povezanosti. Želimo, da Slovenci ob našem oglasu začutijo ponos do živilskih podjetij, ki ostajamo v slovenski lasti."
Naročnik oglasne vsebine je Mlinotest d. d.
