Tonin: Na varno nam je uspelo spraviti družino enega od dveh afganistanskih tolmačev

Prevajalec, ki je v Afganistanu pomagal Slovenski vojski, je v zadnjih urah skupaj s petimi člani svoje družine prispel do varnega dela kabulskega letališča, kjer zdaj čakajo na prvo razpoložljivo letalo iz Afganistana.

"Po velikih težavah nam je uspelo spraviti na varen del kabulskega letališča družino enega od dveh afganistanskih tolmačev, gre za šest oseb. Sedaj čakajo transport prek ene od varnih držav v Slovenijo. Za ostalih osem oseb bo evakuacija težja, saj niso v Kabulu," je za oddajo Svet na Kanalu A potrdil minister za obrambo Matej Tonin. 

Iz Herata do Kabula je tolmač s petimi člani družine potreboval kar štiri dni, potem pa še dva dni, da so se v Kabulu prebili na varni del letališča, ki ga varujejo ameriški in turški vojaki.

Iz Afganistana rešujemo 14 oseb, gre za dva tolmača, ki sta sodelovala s Slovensko vojsko in njuni družini. "To je naša moralna dolžnost, saj sta tolmača pomagala našim vojakom. Zdaj, ko so njihova življenja ogrožena, mi pomagamo njim," je zagotovil minister. 

Tonin je tudi izrazil prepričanje, da bo letališče v Kabulu še nekaj časa delovalo in omogočalo evakuacije. To mu je, kot je dejal, v torek zagotovil tudi turški obrambni minister Hulusi Akar, s katerim se je sestal v Istanbulu.

Tonin je zvečer za TV Slovenija pojasnil, je eden od sodelavcev prevajalec, drugi pa tehnični sodelavec. Sicer je bilo še več afganistanskih sodelavcev, s katerimi je sodelovala Slovenska vojska v 17 letih delovanja v Afganistanu. A ker je bila v večnacionalni bojni skupini pod poveljstvom Italije, so si te sodelavce delili z Italijani.

Italija je vsem tem sodelavcem ponudila pomoč, a so se morali o tem izreči do konca maja. Omenjena dva te možnosti do takrat nista izkoristila, sta pa zdaj, ko so se razmere v državi zaostrile, zaprosila za pomoč Slovenijo, je pojasnil Tonin.

En Slovenec po lastni volji ostaja v Afganistanu

Obrambni minister se je v zadnjih dneh močno posvečal reševanju Slovencev iz Afganistana. Kakšna je bila njegova vloga pri reševanju treh Slovencev, ki so se zdaj že umaknili, in kakšen je status Slovenca, ki je še ostal v Kabulu? 

Tonin je v oddaji 24UR ZVEČER povedal, da je bila njihova prva prioriteta, da iz Afganistana najprej umaknejo vse slovenske državljane. "Osebno sem se močno angažiral, iskal sem vse mogoče načine, da dobimo dodatne sedeže na letalih drugih zavezniških držav. Včeraj smo tudi dobili tri sedeže na enem izmed letal, pa so potem naši fantje dobili sedež na enem od ameriških letal in so se lahko, hvala bogu, varno umaknili v Katar."

Slovenec, ki ostaja v Afganistanu, je po njegovih besedah varnostnik pri enem od evropskih veleposlanikov, ki je tam ostal na svojo željo. "Trenutno še ureja določene zadeve. Dejal pa je, da se bo umaknil s francoskim ali z ameriškim letalom. Zanj ni nobenih posebnih skrbi, saj je na varnem delu letališča in tudi transport zanj je zagotovljen." 

S slovensko vojsko je sodelovalo tudi okoli 22 domačinov iz Afganistana. Kaj bo zdaj z njimi – jih bodo od tam evakuirali in jim zagotovili azil v Sloveniji. Minister je pojasnil, da bodo na vladi sprejeli gradiva in uredili pravni status za 14 afganistanskih sodelavcev Slovenske vojske. "Delamo vse, kar je v naši moči, da te ljudi iz Afganistana umaknemo. Smo v konkretnem in vsakodnevnem stiku z njimi. Vemo, kje so – trenutno je ena družina že v Kabulu in bi se lahko v prihodnjih urah ali dneh že premaknila na letališče, če ne bo kakšnih posebnosti. Stvari v Afganistanu so namreč zelo nepredvidljive. Še ena večja skupina je pa še vedno zunaj Kabula in se še prebija tja," je sinoči pojasnil Tonin.

Logar: Slovenija pripravljena sprejeti dodatne afganistanske sodelavce EU 

Zunanji ministri EU so na torkovem izrednem sestanku, posvečenem razmeram v Afganistanu, soglašali, da države članice Afganistancem, ki so v preteklih 20 letih sodelovali s skupno evropsko zunanjo službo, pomagajo v okviru vseh možnih zmogljivosti in jih varno prepeljejo v EU, s čimer bi se izognili morebitnim povračilnim ukrepom talibanskega režima.

Po besedah zunanjega ministra Anžeta Logarja gre za 400 do 500 oseb. "Države članice so izrazile solidarno pripravljenost, da nosijo del bremen glede na velikost in možnost sprejema," je dejal minister in dodal, da bi za Slovenijo to bilo do pet oseb. Teh dodatnih do pet lokalnih sodelavcev EU bi Slovenija sprejela ob afganistanskih sodelavcih, ki so pomagali Slovenski vojski in so zaprosili za pomoč in zaščito Slovenije.

Logar je ob tem poudaril, da je Slovenija pripravljena sprejeti tiste Afganistance, ki so sodelovali s Slovensko vojsko in z evropsko diplomatsko službo. O možnosti sprejema beguncev iz Afganistana, ki bi iskali zatočišče v Evropi ali Sloveniji, pa minister odgovarja, da bo Slovenija "izvršila tisto, kar v tej solidarnostni formuli želi pokazati skupaj z ostalimi članicami v okviru pomoči afganistanskim sodelavcem, drugega bremena pa v tem pogledu zaenkrat ne bomo ponudili".

Večjega navala migrantov iz Afganistana, razen v sosednje države, po besedah Logarja za zdaj sicer ni. Ministri so na sestanku dali jasno vedeti, da se ne smejo ponoviti dogodki iz leta 2015 in 2016, ko je v Evropo prišlo več kot milijonov beguncev, pretežno iz Sirije. "Vsi ministri smo jasno sporočili, da tega večjega migrantskega vala v Evropo ne bomo spodbujali in bomo naredili vse, kar je v naši moči, da se ta val, v kolikor bo do njega prišlo, zaustavi v državah, ki mejijo na Afganistan," je povedal Logar.

Zunanji ministri so bili sicer mnenja, da mora EU poiskati kanal komunikacije s talibanskim režimom iz zelo jasnih razlogov - da lahko spremlja in skuša vplivati na razvoj dogodkov, da hkrati pravočasno stori vse, da ne bi Afganistan zopet postal zatočišče terorizma, pa tudi, da ne pride do kršitev človekovih pravic. Tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je po sestanku dejal, da se bo EU morala pogovarjati s talibani, da bi preprečili humanitarno in migracijsko katastrofo.