Dokument, ki smo ga dobili v uredništvo, kaže nenavadne posledice večjega proračuna, predvsem odločitev direktorja Direktorata za logistiko Željka Kralja, da ministrstvo pri iskanju razvijalcev dronov namesto da bi to naredili sami, zadolži zasebno podjetje, da išče druga zasebna podjetja, ki bi to znanje imela.
V dokumentu piše, da želi Mors identificirati slovenska podjetja, ki premorejo znanja in tehnologije, ki bi jih lahko uporabili za razvoj različnih avtonomnih sistemov za uporabo na kopnem (vozeči in hodeči kopenski roboti), v zraku ter v vodi in na vodi (podmornice, plovila). V nadaljevanju dokumenta lahko jasno vidimo, da gre za projekt, ki išče zelo široke razvojne elemente brezpilotnih letalnikov. Še več: Mors bi v nadaljevanju uspešne predloge tudi financiral. A pozor: iskanje slovenskih podjetij in izvedbo študije popolnoma prelaga na zasebno podjetje OneDrone d.o.o. To podjetje ima po naših informacijah tesne stike z odločevalci v ključnih službah in oddelkih tako na ministrstvu za notranje zadeve kot na ministrstvu za obrambo.

Ta korak je sicer nenavaden, saj gre v tej fazi študije samo za identifikacijo slovenskih podjetij in iskanje "slovenskega znanja." Ko sledimo papirni sledi, vidimo, da podjetje OneDrone že leta sodeluje z državo – od leta 2015 je za različne storitve in produkte prejelo že 465 tisoč evrov, Mors je že plačal 14.637,81 evra. Vojska je očitno razvoj in vodenje programov dronov prepustila prav podjetju OneDrone, saj, kot so nam zapisali, "sodelovanje Ministrstva za obrambo z Onedrone, d. o. o. poteka na področju preizkušanja brezpilotnih zrakoplovov – dronov za potrebe Slovenske vojske ter zaščite in reševanja." Zdaj se pogodba o preizkušanju dronov zaključuje, OneDrone pa bo nadaljeval ter vsaj začasno prevzel mesto raziskav in razvoja brezpilotnih sredstev za Slovensko vojsko.
'Mors išče podjetja, ki bi jim lahko pomagala pri prodoru na svetovno tržišče'

OneDrone je bil izbran na podlagi razpisa, kjer je bil najcenejši ponudnik, se pa odpira vprašanje, zakaj sektor za logistiko prelaga vodenje projektov raziskav in razvoja zasebnemu podjetju? Podobne primere v tujini, predvsem v primeru razvoja vojaške opreme, vedno vodijo državne institucije, tukaj pa že pri iskanju podjetij vojska vso odgovornost preloži na zasebno podjetje. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi vojska želela čim več teh ponudnikov, a se že pri iskanju sodelujočih v študiji zapleta, saj je večina podjetij v Sloveniji zgolj veledrogeristov, torej posrednikov in ne razvijalcev te opreme, tisti, ki imajo oddelke za razvoj, pa takšnega naprednega znanja ne premorejo.
V Sloveniji razvijalcev lastne opreme, ki je že v vojaški uporabi, z izjemo podjetij, kot je C-Astral iz Ajdovščine, praktično ni. Vojska pa je OneDrone zadolžila, da se mora v študiji osredotočiti na naslednja področja: umetna inteligenca, delovanje v jati (swarm), sodelovanje z vojaki (MMT), kibernetska varnost, alternativni viri (npr. vodikov pogonski sklop), samoučenje in "druge prebojne tehnologije". Brezpilotniki, ki jih ima vojska že v lasti, so svetlobna leta za njihovimi željami, tudi droni, ki jih ponujata C-Astral in OneDrone niso blizu sposobnosti, ki jih išče vojska.
Največji proračun zadnjih desetih let
Ministrstvo za obrambo in s tem slovenska vojska že od leta 2011 nista imela tako velikega proračuna, kot nanj lahko računa letos. Ta bi po ocenah ministrstva za finance znašal od 1,05 do 1,1 odstotka bruto domačega proizvoda, kar pomeni, da bi znašal blizu 500 milijonov evrov. Za primerjavo, leta 2015 je imel obrambni proračun 332 milijonov evrov, torej Mors razpolaga s 170 milijonov večjim kupčkom denarja. Ravno zato so se na različnih direktoratih odločili za obnovo dotrajane vojaške opreme in tudi za vlaganje v raziskave in razvoj.

Zanemarjanje vojaškega proračuna se je kazalo tudi z odhodom vojakov, saj so nizke plače, pogoste afere z opremo, ki ni dosegala standardov, pustile pečat in vojaški poklic je postajal vse manj zaželen. Zato je bilo povečanje sredstev za vzdrževanje in razvoj obrambnih sposobnosti Slovenije nujno.
KOMENTARJI (185)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.