Kot je danes na spletni strani zapisalo MZZ, slovenska stran ocenjuje, da so vprašanja v zvezi s širjenjem jurisdikcije na morju zelo kompleksna in strokovno zapletena. Sestanek v Ljubljani pa bi bil namenjen prvi uradni predstavitvi stališč hrvaške strani v zvezi s širjenjem jurisdikcije v Jadranskem morju in bi bil podlaga za nadaljnje pogovore v ustreznem formatu ter pripravo za oblikovanje možnih skupnih stališč, ki bi se lahko predstavila na konferenci o sredozemskem ribištvu, ki bo novembra v Benetkah, je na svoji spletni strani še objavilo MZZ.
Kot je še sporočilo MZZ, je ob tem slovenska stran ponovno opozorila, da bo o vprašanjih širjenja jurisdikcije na morju, zaščite okolja in ribištva v Sredozemlju in Jadranskem morju mogoče razpravljati na konferenci o sredozemskem ribištvu v Benetkah. Hkrati je Slovenija poudarila, da izjave visokih hrvaških predstavnikov v medijih, da Slovenija nima teritorialnega izhoda na odprto morje ne prispevajo h konstruktivnim pogovorom in dialogu na enakopravnih osnovah ter iskanju sporazumne in pravične rešitve, za kar se zavzema Slovenija in kar ji, kot državi z neposrednim teritorialnim izhodom na odprto morje, tudi pripada.
MZZ se je sicer predtem že odzvalo na torkov komentar hrvaškega predsednika Stipeta Mesića na argumente Slovenije, da je imela v preteklosti vedno neposreden stik z odprtim morjem. Če to drži, je namreč po njegovem tudi Hrvaška "imela mejni prehod na Šentilju". Kot je spomnilo MZZ, so bile meje na kopnem v nekdanji SFRJ določene kot republiške meje, ki so po razpadu SFRJ dobile značaj meja, ki jih ščiti mednarodno pravo, kar je ugotovila tudi Badinterjeva komisija, tako da Hrvaška ni nikoli imela teritorialnega stika na kopnem z Avstrijo ali Italijo. Meja na morju med republikami nekdanje SFRJ pa ni bilo. Republika Slovenija je imela v nekdanji SFRJ in ves čas po njenem razpadu in ima tudi danes neposreden teritorialni izhod do odprtega morja, je sporočilo MZZ.
