Preverjali smo slovenska smučišča. In ugotovili, da je njihova prva in ključna težava počasen razvoj. Gorsko turistični centri ne ustvarjajo dovolj prihodkov, da bi lahko investirali v sodobne žičnice in infrastrukturo za umetno zasneževanje. Razlogov je več. Zato so žičnice v povprečju stare več kot 28 let. In zato ponekod ne uspejo narediti dovolj umetnega snega, s čimer bi si podaljšali sezono.
V zadnjih letih so štirje večji centri dobili nove večinske lastnike, v fazi prodaje sta Mariborsko Pohorje in Krvavec. "Do lastniškega preoblikovanja že prihaja, samo nismo čisto sigurno, ali so ti lastniki strateški, ali v tej panogi vidijo potencial, ali so to določene špekulacije, ker se trenutno naši centri relativno poceni prodajajo," je ob tem skeptičen predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Ernest Kovač.
Kje so še izgubljene priložnosti in kako jih izkoristiti?
In kako varna so naša smučišča? Zakaj je bilo lani manj nesreč, a več s hudimi telesnimi poškodbami? Tudi o tem smo se pogovarjali s Tomislav Omejcem, vodjo sektorja splošne policije in učiteljem smučanja. Ki je za 24ur Inšpektor med drugim povedal, da je število nesreč najvišje, ko je na smučiščih največ ljudi, torej tudi v času zimskih šolskih počitnic.
KOMENTARJI (68)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.