Slovenska podjetja v davčnem paradižu

Podjetje UPC Svetovalna skupina je eno izmed ključnih slovenskih klientov panamske družbe za registracijo podjetij v skrivnostnih davčnih jurisdikcijah Mossack Fonseca, danes o zadevi Panamski dokumenti piše Delo. Pridobljeni podatki kažejo, da so Slovenci in nekateri drugi doslej prek UPC, ki ga vodi 36-letni Uroš Petrovič, registrirali najmanj 17 podjetij v davčnih oazah.

Natančneje, kar 16 od 17 je bilo registriranih na Angvili, britanskem čezmorskem ozemlju v karibskem morju. Angvila, ki ima le dobrih 13 tisoč prebivalcev, davkov skoraj ne pozna. Tako nimajo davkov na prihodke, dobiček, kapital in drugih oblik neposredne obdavčitve posameznikov ali podjetij. To velja tako za rezidente kot za nerezidente, zato je Angvila postala priljubljena davčna oaza.

Ime, ki se skriva za UPC: Uroš Petrovič

Uroš Petrovič je direktor in prek podjetja Omega Fin tudi edini družbenik UPC. Na spletni strani podjetja lahko preberemo, da se ukvarjajo z davčnim in finančnim svetovanjem ter z ustanavljanjem podjetij doma in v tujini.

V brošuri iz leta 2012 je UPC, kot navaja Delo, svoja načela orisal s citatom ameriškega sodnika Billingsa Learneda Handa: "Ni greh urediti tako, da so davki čim nižji. Vsi to delajo, bogati in revni, in tako je prav. Nihče ni dolžan plačati več, kot mu določa zakon. Davki so izsiljevanje in ne prostovoljni prispevki." Za Delo je Petrovič pojasnil, da citat govori o tem, da je treba davke plačevati pravilno in pravočasno, in ne več, kot to zahtevajo zakoni. Ločiti je treba med davčnim načrtovanjem in davčno utajo, je še dejal.

Dokumenti kažejo tudi na Petrovičev odnos do določenih potencialno spornih strank. V Delu so odkrili primere antedatiranja dokumentov, zmanjševanja pomena pravnomočnih obsodb strank UPC, skrivanja lastnikov družb v davčnih oazah pred slovenskimi oblastmi.

Pridobili so tudi osnutek pogodbe med UPC kot klientom in družbo Mossack Fonseca kot registracijskim agentom, ki določa, da bo UPC v času trajanja pogodbe na zahtevo družbe Mossack Fonseca "priskrbel vse informacije, dokumente in/ali finančne izkaze, da bi zagotovil, da podjetje (ki ga je prek MF za neko stranko ustanovil UPC, op. p.) spoštuje vse relevantne zakone in pravila, in da so imenovani direktorji sposobni opravljati svoje naloge v skladu s standardi, ki jih narekuje vsa relevantna zakonodaja". Pogodba z družbo Mossack Fonseca zavezuje UPC, da mora storiti vse, da prek njega ustanovljena podjetja in njihove dejavnosti "ne bodo kršile zakonodaje katerekoli relevantne jurisdikcije" zunaj tiste, v kateri je bila družba ustanovljena. UPC družbo Mossack Fonseca odvezuje vsakršne odgovornosti za "posledice, ki bi izhajale iz davčnih ali drugih zadev".

Toda Petrovič, kot priča pridobljena dokumentacija, v petletnem obdobju najbrž ni vedno spoštoval teh dogovorov. Delu je sicer zagotovil: "V nobenem primeru ne prihaja do kršitve davčne zakonodaje niti v Sloveniji niti v tujini. Stranke vedno opozorimo na vse davčne obveznosti v Sloveniji in te jih dosledno spoštujejo." Dodal je, da družbe večinoma ne poslujejo, ampak imajo le naložbe v deleže drugih družb.

MF je, kot kažejo dokumenti, v zadnjih letih začel nekoliko bolj redno izvajati preglede svojih strank oziroma končnih lastnikov podjetij, čeprav je kljub temu opravljal posle za številne posameznike in podjetja, ki so uvrščeni na razne črne sezname ali pa so proti njim uvedene sankcije. Tako je pregledal tudi ozadje nekaterih slovenskih lastnikov družb, ki so bile ustanovljene prek MF, in našel nekaj potencialno spornih družbenikov.

Kot piše Delo, je bil eden pravnomočno obsojen pomoči goljufije, drugi pa je uvrščen na tako imenovani črni seznam v ZDA. Do obeh je bil Petrovič zelo zaščitniški, ko je MF zahteval  pojasnila. Zagotovil je tudi, da ozadje svojih strank in končnih družbenikov vedno preverijo, ni pa pojasnil, kako. Prav tako ni odgovoril na vprašanje, koliko strank so že zavrnili, poroča Delo. Časnik ob tem še piše, da se je Petrovič upiral, ko je MF želel preveriti UPC in njega kot svojega klienta.

Samo in Iza Login, Mihael Karner, Dejan Zavec ...

Po podatkih Dela je v Panamskih dokumentih omenjenih 78 družb, povezanih s Slovenci ter 74 Slovencev, med njimi pet aktualnih ali nekdanjih javnih uslužbencev, dva športnika in dva častna konzula.

Za katere Slovence gre, še ni povsem jasno, se pa omenja zakonca Sama in Izo Login, ki sta zaslovela in obogatela z govorečim mačkom Talking Tom, prodajalca steroidov Mihaela Karnerja, ki beži in se skriva pred ameriškimi oblastmi, in menda celo tudi našega nedavno upokojenega boksarskega šampiona Dejana Zavca, so poročali v oddaji SVET.

Zavec je za oddajo 24UR povedal, da nikakor ni posredno ali neposredno vpleten v kakršnokoli pranje denarja ali nakazovanje denarja v katerokoli od davčnih oaz. Da bi lastno podjetje zaprl, je, kot pravi, pred dvema letoma najel družbo, ki pa je kupila njegovo podjetje in ga premestila v Panamo. "Ampak vse terjatve do te firme je prevzelo to moje novo podjetje, ki se ni izognilo plačilu nobenega davka," je še dodal.

Po tej njegovi izjavi pa so na Delu zapisali, da to ne drži povsem. Ne v Panami, Zavec je imel oz. še ima podjetje na karibskem otoku Angvila. Časnik namreč hrani kopijo njegovega potnega lista, ki je bila potrebna za ustanovitev družbe. Na Delu pravijo, da v več krogih dopisovanja z njimi, Zavec ni nikoli zapisal, da je svoje nekdanje podjetje Boksing prodal podjetju, ki ga je ustanovilo podjetje UPC, ki da je potem likvidiralo taisto podjetje Boksing. "Zelo jasno je tudi, da je prav ta družba, ki je v lasti Zavca, prevzela njegovo slovensko podjetje Boksing. Prav tako korespondenca Mossack Fonsece kaže, da se je Zavec s podjetjem na Angvili moral dejavno ukvarjati še novembra lani," še pišejo. V eni od korespondenc pa je Zavec priznal tudi, da angvilske družbe ni prijavil finančni upravi.

Tudi Samo in Iza Login po poročanju oddaje 24UR odgovarjata, da ne onadva "niti nihče v imenu Outfit7, ni nikoli sodeloval s podjetjem UPC" (oz. z družbo Mossack Fonseca), in da v Panami nimata podjetja.

'Ključno je sodelovanje med državami in izmenjava informacij'

Na ministrstvu za finance so zapisali, da je za ta boj ključnega pomena sodelovanje med državami, pri čemer se kot pomembno orodje držav za krepitev pravilne izpolnitve davčnih obveznosti kaže avtomatična izmenjava informacij s področja obdavčevanja. Tovrstno sodelovanje med državami omogoča uspešnejši in učinkovitejši boj proti davčnim utajam, goljufijam ter izogibanju plačila davkov.

"Zaradi varovanja davčne tajnosti ne moremo poročati o konkretnih primerih, lahko pa povemo, da sta z odlivi sredstev v davčne oaze povezana dva projekta nadzora: davčne oaze in ciljno usmerjeni nadzori prijave premoženja. V prvem primeru je FURS v letih 2011 do 2015 opravil 942 nadzorov in dodatno odmeril za 24 mio € dodatnih obveznosti, v primeru prijav premoženja pa je bilo v obdobju od 2009 do 2015 opravljenih 377 nadzorov in odmerjenih za 62,4 mio € dodatnih obveznosti. Gre za strokovno zelo zahtevne primere, ki se obravnavajo dalj časa, pomemben pa je podatek da so na področju prijave premoženja sodišča ugotovitvam davčnega organa pritrdila, razen v enem primeru, kjer se mora postopek ponoviti zaradi bistvenih kršitev pravil postopka upravnega spora," so zapisali.