Slovenska planinska pot (SPP), najdaljša ter ena najstarejših veznih poti v Evropi in na svetu, je med slovenskimi planinci že legendarna obhodnica. Leta 1953 je nastala na pobudo planinskega delavca Ivana Šumljaka, ki je planincem položil na srce: "Prijatelj, hodi počasi! Potem boš imel več od nje, mnogo, mnogo več." Najprej jo je speljal po slemenih Pohorja, nato pa je planinsko zvezo prepričal, da so jo podaljšali še čez Uršljo goro, Smrekovec, Raduho, Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke, Julijce, primorska hribovja ter vse do Ankarana in kasneje do Debelega rtiča.
"Zamislil si je celo, da bi jo čez Notranjsko in Dolenjsko pripeljali nazaj v Maribor in tako sklenili krog okoli Slovenije. Vendar to ni bilo izvedeno," je dejal urednik kartografije Planinske zveze Slovenije in vodja projekta obnove SPP Andrej Stritar. Šumljak je pot najprej imenoval magistrala, vendar so jo ob njenem odprtju leta 1953 krstili za Slovensko planinsko transverzalo. "Leta 1991 so jo nato preimenovali v Slovensko planinsko pot, vendar ji danes še vedno pogosto rečemo kar transverzala," je razložil Stritar.
Prgišče planincev to pot opravi v enem zamahu, večina več let zbira žige, vsem pa je skupno nabiranje planinskih doživetij in izkušenj. Pot je označena z običajno Knafelčevo markacijo, h kateri je spodaj desno pripisana številka 1. Razdeljena je na 43 etap, dolga je dobrih 600 kilometrov, premagati je treba skoraj 40.000 metrov vzpona, na njej pa je 80 kontrolnih točk, kjer lahko pohodnik dobi žig kot potrditev obiska.
Kaj moramo vedeti o Slovenski planinski poti?
- - Njena dolžina je 617,4 km
- - Vodi od Maribora do Debelega rtiča
- - Označena je z rdeče-belo Knafelčevo markacijo in s številko 1 ob njej
- - Ima 80 kontrolnih točk
- - Povezuje 55 planinskih koč
- - Povzpne se na 35 planinskih vrhov
- - Razdeljena je na 43 etap
- - 48 planinskih društev je skrbnikov poti
- - Povezuje pet slovenskih mest in pet večjih krajev
- - Višinska razlika je okoli 37.300 m vzpona in 37.600 m spusta
- - Povprečen pohodnik zanjo potrebuje 37 dni
- - Marjan Zupančič je leta 2020 postavil rekord: šest dni, 12 ur in 58 min
"Ker si na PZS želimo, da bi slovenska lepotica bila res slovenska zgodba o uspehu, smo se odločili, da jo do leta 2023, ko bo slavila 70-letnico, uredimo do popolnosti," so dejali pri planinski zvezi. Spomladi 2020 smo dobili novo grafično podobo SPP. "Knafelčeva markacija z enko desno spodaj seveda ostaja, posodobljena pa je oblikovna podoba okoli nje. Novi logotip bo uporabljen predvsem na informacijskih tablah in promocijskih gradivih," je dejal Stritar.
Po vzoru sodobnih pohodniških poti, ki nastajajo v tujini in pri nas, pa bodo na vse ključne točke ob poti postavili tudi informacijske table o SPP. Prvo prenovljeno informacijsko tablo je dobila včeraj, na dan planincev. Postavili so jo pri prvi točki na tej poti, pri Mariborski koči.
"SPP smo pred kratkim dodali tudi slikovit prikaz v maPZS, ki nam lahko s pametnim telefonom pomaga celo na terenu med potjo. Vsekakor pa bomo tudi celotno glavno spletno stran SPP v bližnji prihodnosti prenovili v skladu s sodobnimi trendi za tovrstne spletne strani," pravi Stritar. Prav tako pa bodo pot vključili tudi med pomembne turistične zanimivosti Slovenije, je dodal. "Zavedamo se namreč, da je trenutno pohodniški turizem v porastu."
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.