Če bi kmetje lahko izbirali med hrupom toče ali hrupom letal, bi se vedno odločili za slednje. Kot pravi vinogradnik, Klemen Hlade vsako leto spremljajo letala, če pridejo ali ne. "Pričakujemo jih, a tokrat jih ni bilo. Nebo je bilo tiho, slišalo se je samo hrumenje od toče," doda.
Letalo, ki se že leta bori s točami na vzhodu države, ni ostalo prizemljeno zaradi kakšne tehnične napake, ampak birokratskih zapletov. "Prvo javno naročilo je bilo neuspešno, prijavil se ni noben kandidat," pove Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo.
Službo že od vsega začetka, skoraj 40 let, opravlja en izvajalec, Letalski center Maribor, kjer so prvi razpis izpustili zaradi prenizke ponujene cene. Kot komentira Darko Kralj iz centra, so stroški v letalstvu v zadnjih letih narasli za nekaj 100 odstotkov in se za ta sredstva ne splača delati.
Država bi prispevala 120 tisoč evrov, še 220 bi dodale občine. In čeprav se drugi razpis finančno ni bistveno spremenil, so se v letalskem centru tokrat nanj vendarle prijavili. "Zaradi lokalnih skupnosti, ki nas vsa leta podpirajo, in državljank in državljanov, ki živijo na tem področju," pojasnjuje Kralj. Letala pa bodo med nevihtne oblake poletela šele po 15. juniju. Pri tem je zaskrbljen Hlade, ki pravi, da morajo biti letala pripravljena: "Naravne nesreče se iz leta v leto stopnjujejo."
Mnenja o učinkovitosti obrambe ostajajo deljena. Da so edina prava preventiva zaščitne mreže in zavarovanja, vztrajajo pri ARSU. A kar je dobro za Avstrijce, bi moralo biti tudi za nas, menijo v Mariboru. Če država namenja milijone za požarna letala, bi lahko kaj namenila tudi za protitočna, pravijo. Kot zaključuje Kralj, so vložili 25 milijonov evrov, brez preventive.
Ocenjujejo, da bi učinkovita protitočna zaščita večjega dela vzhodne Slovenije stala okrog milijon in pol evrov letno.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.