Vstop v Evropsko unijo naj bi najmanj ugodnosti, tako kot je to tudi v drugih državah po svetu, prinesel pisateljem, opozarjajo v Pen klubu. Predsednik Društva pisateljev Vlado Žabot opozarja, da je pisateljsko delo v Sloveniji čedalje bolj odrivano na nivo ljubiteljskega dela, kljub temu pa se nekatere stvari le spreminjajo.
Slovenski pisatelji opozarjajo, da je nujno treba urediti vprašanje financiranja knjig, sicer bi se lahko razmere poslabšale, kot se je to zgodilo njihovim ukrajinskim kolegom. Ti so namreč pretekli teden v znak protesta v Kijevu zažgali svoje rokopise. Kot je pojasnil ukrajinski pisatelj Andrei Kurkov je stanje, v katerem so knjige obdavčene enako kot vodka in bencin, absurdno. Še posebej v državi, kjer ljudje nimajo denarja, da bi kupovali knjige.
Razmere bi lahko, po mnenju nekaterih, rešila primerna davčna politika. Tako na profesionalni kot tudi na amaterski ravni. V Sloveniji se kar 200 tisoč otrok in odraslih ukvarja z ljubiteljsko kulturo, ki tudi v Evropi velja za nadpovprečno razvito. Vprašanje pa je ali bo slabe tri milijarde, ki jih namenjamo amaterski kulturi, iz katere se razvijajo tudi profesionalci, dovolj.
Kot je povedal Igor Teršar iz javnega sklada za kulturne dejavnosti, naj bi sklad ustanovil fond za kulturne izmenjave boljših skupin. "Pa ne samo boljših skupin tudi tistih skupin, ki bodo dejansko predstavljali neko narodno identiteto," je poudaril Teršar.
Na mačehovski odnos politike do kulture, proračun jim namenja dobrih 30 milijard, pa opozarjajo vsi. Vesna Čopič s kulturnega ministrstva opozarja, da Slovenija z vstopom v EU, vstopa tudi v krog elitnih nacionalnih držav, kljub temu pa doslej nismo imeli možnosti, da bi zgradili svojo nacionalno kulturno infrastrukturo. "To potrjuje tudi dejstvo, da Slovenija nima sodobne nacionalne knjižnice," je dejala Čopičeva.
Dosti več denarja verjetno ne bo, zato pa ga bo treba začeti deliti objektivno, dobro pripravljenim projektom in brez neke vzajemnosti, ki je vladala do sedaj.
__________________________________________________
Rihter: Z vstopom v EU pričakujemo več sredstev za kulturo
Ministrica za kulturo Andreja Richter je v intervjuju pred kulturnim dnevom povedala, da naj bi se razmere za slovenske kulturnike z vstopom v EU vsaj delno izboljšale.
Pričakovanja kulturnikov pred vstopom v Unijo so različna, eni so izraziti pesimisti, drugi optimisti. Kaj menite Vi, bo denarja za kulturo več ali manj?
Če bi gledali, da vstopamo v Unijo, da smo pripravljeni na EU, da smo s strani države že vključeni v sklade Kultura 2000, Media plus in druge, iz katerih se lahko črpajo tudi sredstva, pričakujemo, da jih bomo imeli več. To dokazujejo tudi že nekateri posamezniki, ki so prešli te birokratske tipe in pridobili dodatna sredstva.
Koliko denarja pa naj bi dobili iz EU?
Težko vam to rečem. Moram reči, da naš proračun 2004/05 že vsebuje sredstva za vključevanje oziroma črpanje iz strukturnih skladov, da bomo ko bodo kakšni projekti lahko dobimo sredstva iz Unije.
Pisatelji opozarjajo, da se bodo znašli v najslabšem položaju, če se financiranje knjig ne bo uredilo. Se bo? Boste znižali davke?
Tik pred zdajci smo, da uvedemo knjižnično nadomestilo. To se pravi, da poravnamo tisto, kar mnoge članice EU še niso postorile, torej nadomestimo prispevek iz proračuna kot stimulacijo. Moram reči, da smo se z Društvom pisateljev in ostalimi društvi, ki bodo črpala iz tega sklada, dogovorili za sestanek na to temo. Kar se tiče sklada, smo ga v nacionalnem programu dodobra dodelali in nakazali tudi vzporedne elemente stimulacije za črpanje sredstev in tudi dodatna sredstva. Sam sklad je lahko dvorezen meč. Ministrstvo za kulturo in vlada sta namenila v proračunu 2004/05 dodatna sredstva za knjige, kar pa pomeni, da se bodo tudi v prihodnje nenazadnje ta sredstva zviševala.
Kaj pa amaterska kultura? Bodo slabe tri milijarde za amatersko kulturo zadostovale?
Glede na to, da je amaterska kultura v Sloveniji zelo živa in da smo s tem prepoznani v Evropi, bi lahko rekla, da bomo skupaj z lokalnimi skupnostmi morali pridati še kakšen tolar, da se bo lahko razvila tudi profesionalnost in vrhunskost.
Slovenija je ena redkih držav brez sodobne nacionalne knjižnice. Ali je kaj možnosti, da bi jo v doglednem času tudi dobili?
Glede tega sem velik optimist. Ker predsedujem gradbenem odboru za izgradnjo narodno-univerzitetne knjižnice, se s šolskim ministrom Gabrom in finančnim ministrom Mramorjem dogovarjamo, da bi pričeli izgradnjo leta 2005. Upam, da bomo tako prišli – po letu 1945 – prvič do neke infrastrukture na področju kulture.
