Slovenski privilegij: Odpri pipo in pij vodo

22. marec velja za svetovni dan voda, za takšnega so ga razglasili Združeni narodi. Ta dan je namenjen predvsem opozarjanju na pomen in vpliv vode na naše življenje in izboljšanju našega odnosa do voda.

Letos je namenjen razpravi o vplivu čiste pitne vode na zdravje ljudi. Poudarek je na pomenu kakovosti pitne vode, predvsem na izobraževanju o smotrni rabi pitne vode in zaščiti vodnih virov, so zapisali na spletni strani svetovnega dneva voda. Pri ravnanju z omejenimi vodnimi viri so ključna vprašanja neravnovesje med razpoložljivostjo in povpraševanjem, slabšanje kakovosti podzemne in površinske vode, neusklajenost in konkuriranje med sektorji ter medregijska in meddržavna nesoglasja, ugotavljajo ZN. Zato bi bilo potrebno medsektorsko sodelovanje in multidisciplinaren pristop. Za zmanjšanje pomanjkanja vode bi morali v vseh sektorjih povečati produktivnost na enoto vode, poleg tega pa tudi zavarovati ekosisteme, ki so ključni za zagotovitev dostopa do kakovostne vode.

Žarnić: Stanje voda v Sloveniji je razmeroma dobro

"Smo ena redkih držav na svetu, kjer lahko odprete pipo in pijete vodo, ne da bi se bali kakršne koli okužbe," je ob svetovnem dnevu voda poudaril minister za okolje in prostor Roko Žarnić. Voda je strateška surovina in je bolj pomembna od nafte ali drugih tekočin in materialov, je povedal okoljski minister ter poudaril, da je treba najti primerno razmerje med vodnimi viri, ki jih potrebuje industrija, ter potrebami po pitni vodi. Voda v plastenkah pri nas ni nič bolj pitna ali kvalitetna od vode, ki jo lahko natočimo v stekleni vrč, je izpostavil.

Vodna direktiva

Žarnić prav tako pravi, da je Evropa kot celota z vodami bogata celina in ne sodi med prav hudo ogrožena območja. Kljub temu se tudi na ravni EU krepi zavedanje, da je treba vodo kot vir varovati, preden pride do težav. Zato je bila leta 2000 na ravni EU sprejela tako imenovana vodna direktiva.

Osrednji cilj te direktive je, da se do leta 2015 vzpostavi dobro stanje površinskih, podzemnih in obalnih voda, je poudaril Žarnić. Dokument med drugim uvaja tudi načelo, da povzročitelj plača, torej da je onesnaževalec voda dolžan kriti povzročeno škodo, je kot zanimivo izpostavil okoljski minister.
Z namenom izpolnjevati to direktivo Slovenija trenutno zaključuje pripravo šestletnega načrta upravljanja z vodami, ki opredeljuje mehanizme za vodenje politike na področju voda do leta 2015.

Nevarne snovi v slovenskih vodah?

Slovenske vode sicer z nevarnimi snovmi niso močno obremenjene, je ocenila Mojca Dobnikar Tehovnik z Agencije RS za okolje (Arso). Slabo kemično stanje ima Sava od Vrhovega do Boštanja, in sicer zaradi živega srebra. Vir prihaja iz potoka, ki se v Savo izliva pod Hrastnikom.

Drugi problematičen odsek je Krka od Soteske do Otočca, pod novomeškim industrijskim bazenom. "Tretja rdeča lisa pa je slovensko morje," poudarja Dobnikar Tehovnikova. Največji vir onesnaženja naj bi izhajal iz premazov za zaščito ladij proti obraščanju z algami.

Tudi ekološko stanje slovenskih površinskih voda je precej dobro, v približno polovici slovenskih rek je ocenjeno z oceno zelo dobro ali dobro. Kemijsko stanje podzemnih voda pa ostaja, kot že dlje časa, problematično v vzhodnem delu Slovenije in v okolici Celja. Največji problem so nitrati in pesticidi.

ZEG opozarja na težave z atrazinom

 Na Zvezi ekoloških gibanj Slovenije (ZEG) pa so izpostavili, da so mnenja o kakovosti pitne vode v Sloveniji diametralno nasprotna. Nekateri trdijo, da je vsaka panika odveč, drugi pa, da je naša pitna voda prav grozljivo zastrupljena. Sami pa pravijo, da mora biti zdravi pitni vodi namenjena večja skrb in odgovornost.

"Problemov z onesnaženjem voda v Sloveniji je več, čeprav se kot največji problem pojavlja onesnaženje podzemnih voda z atrazinom, predvsem na občutljivih kmetijskih področjih, kot sta Dravsko in Ptujsko polje, Savinjsko območje, Pomurje, v ljubljanski pokrajini in porečje reke Save," pravijo. Atrazin je eden najbolj škodljivih pesticidov, ki ga je prepovedano uporabljati, zato pri zvezi pravijo, da je potrebno vzpostaviti učinkovit nadzor nad izvajanjem ukrepov. Velik problem predstavlja tudi nekontrolirani razvoz gnojnice. "Posebej želimo poudariti, da bi bilo potrebno proučiti morebitne sinergijske učinke hkratne izpostavljenosti atrazinu in nitratom," dodajajo.

Sami se sicer zavzemajo, da bi na kritičnih območjih, kot so Pomurje, Ljubljana in Maribor, izvedli biološki monitoring. "Tako bi lahko ugotovili sinergijske učinke, ki jih kemijske analize ne pokažejo, se pa odražajo kot biološki učinki na živih bitjih, tudi na človeku. Žal pristojni še niso zainteresirani za takšen projekt," pravijo.

Dodaten problem učinkovitega čiščenja odpadnih voda je tudi razpršena poselitev, ki povzroča večje stroške komunalne infrastrukture. V zvezi razlagajo, da lokalne skupnosti finančno niso sposobne vzdrževati in graditi majhnih čistilnih naprav ali sistemov z EM tehnologijo, ki bi pomembno pripomogle k sonaravnemu čiščenju odpadnih vod. "Da bi v Sloveniji uspeli zajeziti nadaljnjo razpršeno gradnjo, je treba k reševanju te problematike pristopiti z ustreznim nadzorom in z integralnim načrtovanjem prostora, s katerim se bomo približali evropskemu konceptu zaključenih naselij. Nenazadnje pa gre tudi za večjo osveščenost nas vseh," pravijo v ZEG.

Dodajajo sicer, da ima vsakdo pravico do zdravega in čistega okolja ter zdrave in čiste pitne vode. Pravijo, da ima Slovenija že dolgo vzpostavljen sistem oskrbe prebivalstva s pitno vodo, ki je v javnih sistemih pod stalnim nadzorom. "S članstvom v EU in izvajanjem evropske zakonodaje se stanje na področju čiščenja odpadnih voda izboljšuje s ciljem doseči dobro stanje voda do konca leta 2015. Končni cilj vseh teh ukrepov je zaščititi okolje pred onesnaženjem," so tudi oni, podobno kot Žarnić, spomnili na cilj, ki ga Slovenija želi doseči do leta 2015.

Kako pa so v luči dneva voda potapljači v Mariboru čistili Dravo in kaj vse so v njej našli, si lahko ogledate v spodnji fotogaleriji.

Žbogar poudaril pomen vode

Ob svetovnem dnevu voda je zunanji minister Samuel Žbogar danes v Bruslju poudaril pomen vode v mednarodnih odnosih. Kot zelo konkreten primer pomena vode v mednarodnih odnosih je izpostavil Bližnji vzhod, kjer je po njegovih besedah eden pomembnih vzrokov vojne tudi voda oziroma upravljanje z vodo.

Minister je pojasnil, da je v zadnjem času veliko govora o zeleni politiki tudi kot zunanji politiki, in spomnil na poročilo o vplivu podnebnih sprememb na varnostni položaj v svetu, ki ga je pred časom pripravil tedaj visoki zunanji predstavnik EU Javier Solana. V Solanovem poročilu je po ministrovih besedah veliko govora tudi o problematiki vode - vode, ki je bo preveč, in vode, ki je bo premalo.

"Zaradi podnebnih sprememb bodo mesta in države poplavljene, kar bo povzročilo selitve narodov in nove begunce. Na drugi strani bodo podnebne spremembe širile puščavo, kar bo ravno tako vodilo v selitve narodov in vse to lahko pripelje tudi do vojn zaradi preveč ali premalo vode," je opozoril minister.