Makedonski predsednik Gjorge Ivanov se na svojem drugem uradnem delovnem obisku na tujem – po obisku v Bruslju se je le nekaj dni po slovesni prisegi ustavil v Ljubljani – ni mogel izogniti vprašanjem o vzporednicah med slovensko blokado Hrvaške pri približevanju EU in grškim oviranjem Makedonije pri povezovanju v mednarodnih inštitucijah.
Kot je znano, je prav Grčija kriva, da Makedonija še ni postala članica Nata zaradi spora z imenom. Vendar Ivanov poudarja, da vzporednic med slovensko in grško blokado ni. Kot pojasnjuje makedonski predsednik, Grčija ne upošteva dogovora med državama, s katerim se je obvezala, da ne bi preprečevala vključevanja Makedonije v EU in Nato. Ker je ta dogovor kršila in preprečila vstop Makedonije v Nato, je bilo Skopje prisiljeno proti Grčiji sprožiti spor na Meddržavnem sodišču v Haagu. Slovenija pa podobnega dogovora s Hrvaško nima, je dodal Ivanov.
Predsednika Danilo Türk in Gjorge Ivanov sta govorila tudi o razmerah v regiji, pri čemer je slovenski predsednik kot enega od pomembnih nerešenih vprašanj, ki jih je treba pospešeno reševati, izpostavil urejanje vprašanja mej med državami na območju nekdanje Jugoslavije, ki je po njegovi oceni že predolgo odprto.
Pahor: Slovenija podpira tudi hrvaško približevanje EU
Ivanova sta sprejela tudi predsednik državnega zbora Pavel Gantar in premier Borut Pahor. Slednji je poudaril, da si Slovenija zelo prizadeva za širitev EU na Zahodni Balkan in tudi podpira članstvo Hrvaške, saj bodo imele z njenim vstopom države Zahodnega Balkana v EU dve močni zagovornici. Premier je predsednika Ivanova prav tako seznanil s potekom procesa implementacije Lizbonske pogodbe, ki je ključnega pomena za širitev.
Pahor in Ivanov sta se sicer strinjala, da med državama ni odprtih vprašanj in da je dobro gospodarsko sodelovanje možno še nadgraditi. Ivanov se je Sloveniji zahvalil za podporo v integracijskem procesu v Nato in EU ter zagotovil odpravo vseh morebitnih administrativnih zapletov pri slovenskih investicijah v Makedoniji.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.